Birokracija in podcenjeno delo UKC Ljubljana odžirata osem milijonov evrov letno, minister pa v pregon kritikov

Vse kaže, da birokratske odredbe in opisi del, ki jih opravljajo zdravniki, vplivajo tudi na finančno poslovanje največjega slovenskega zdravstvenega zavoda. In to tako, da zaradi podcenjenih del ta institucija izgubi tudi do osem milijonov evrov na leto.

Birokratski zapis v splošnem dogovoru, ki vsebuje besedo prostata, je kriv, da lahko robota uporabljajo zgolj za operacije prostate, ne pa za številne druge vrste operacij.

Če jih, zanje ne dobijo plačila.

Janez Poklukar, direktor UKC Ljubljana je pojasnil, da so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) že prosili, da odpravi to birokratsko oviro in jim omogoči izvajanje storitev, ki jih s svojimi kadri in opremo lahko.

»Tako bi se skrajšale čakalne dobe, pripomogli bi tudi k boljšemu zdravju Slovencev in ne nazadnje k boljšemu poslovnemu rezultatu zavoda,« je povedal generalni direktor zavoda Janez Poklukar.

Mene pa zanima, ali se bo zdaj v bran @mrevlje mogoče postavil tudi "najbolj znan slovenski žvižgač" in ali bo svoje stališče objavila @TransparencySi? #SvetBrezKorupcijehttps://t.co/1IxZMuq3rf

— Spela Rotar (@SpelaRotar) September 18, 2019

Perkutanih menjav aortne zaklopke bi v UKC Ljubljana lahko opravili več, kot pa imajo odobrenega programa.

Kot je pojasnil Poklukar, imajo tako kadre kot opremo, v čakalni vrsti za ta poseg pa je bolnikov "že za polovico čakalne liste za prihodnje leto", dodeljen program za letos pa so izpolnili že do avgusta.

Podcenjen je na primer tudi poseg radiofrekvenčne ablacije. To so posegi, ki jih izvajajo pri bolnikih z motnjami srčnega ritma, natančneje za prehiter srčni utrip. Večinoma gre za zelo učinkovite posege, ki jih izvajajo pri aktivni populaciji, s čimer dejansko na dolgi rok razbremenjujejo zdravstveni sistem, so poudarili zdravniki v UKC Ljubljana.

UKC Ljubljana zaradi birokratskih ovir na račun podcenjenih programov in storitev pridela od sedem do osem milijonov evrov minusa letno.

Kot je v izjavi medijem pojasnil generalni direktor zavoda Janez Poklukar, so ZZZS zaprosili za širitve nekaterih programov, dvig cene oz. v enem primeru za spremembo določil splošnega dogovora. Odločitev še čakajo.

Metode, za katere v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana nimajo zagotovljenega ustreznega vira financiranja, so tudi novejša metoda zamenjave aortne zaklopke brez reza v prsni koš, preiskava s področja Parkinsonove bolezni DATscan, pa tudi radiofrekvenčne ablacije pri bolnikih z aritmijo srca, zunajtelesna mehanska podpora cirkulacij in/ali ventilaciji pri odraslih in otrocih ter robotske operacije.

Kot je poudaril Poklukar, pri teh posegih in diagnostikah pridelajo tudi po 5000 evrov minusa na poseg, pri zunajtelesni podpori celo do 50.000 evrov na bolnika.

Čakalna doba na ta poseg je v UKC Ljubljana ena najdaljših v državi, bolniki čakajo tudi do tri leta. Po njegovih pojasnilih ta poseg v Sloveniji učinkovito izvajajo trije centri, poleg UKC Ljubljana še UKC Maribor in Splošna bolnišnica Izola, vendar najtežji primeri pridejo k njim.

"Ne glede na vse organizacijske ukrepe in ukrepe za notranjo racionalizacijo je nemogoče doseči pozitivne rezultate z zdravljenjem najtežjih bolnikov, zato imamo v povprečju 5000 evrov minusa na poseg," je opozoril Poklukar.

Denar tako ostaja v rokah zavarovalnic, podcenjeno delo pa povzroča še večje vrsto. Vse navedeno pa kaže še na nekaj drugega – da bo tudi za zdravstvo potrebno nameniti več denarja, če bomo želeli, da ostane na primerni ravni.

[BREAKING]: tožba UKC Ljubljana @ukclj proti Blaž Mrevlje za 100.000€. Pravijo, da sem jih žalil. Jaz pravim, da z rabotami, ki se dogajajo v UKC Ljubljana žalijo vse davkoplačevalce, ki so zadnjih 28 let plačevali zdravstvo. Smo na pravi poti. Zato dajem v višjo prestavo. pic.twitter.com/lBOcQNY2aT

— Blaz Mrevlje (@mrevlje) September 17, 2019

Ne zdi pa se posebej sprejemljivo to, kako si je istočasno minister Aleš Šebeder še v času, ko je bil direktor UKC Ljubljana želel napolniti izpraznjeni proračun – na primer s 100.000 evrov vredno tožbo zoper Blaža Mrevljeta, češ da jih je z razkrivanjem nepravilnost v UKC Ljubljana 'žalil.'

Gre še za eno zapravljanje davkoplačevalskega denarja, kajti sodišča v Sloveniji kritike praviloma ne razumejo več kot žalitve, ob tem pa je tudi tožbeni zahtevek pretiran (sodišča trenutno dosojajo le nekaj tisoč evrov odškodnine v primerih kršitev medijske zakonodaje), še posebej pa so tožbe neutemeljene, kadar se z njimi branijo porabniki javnega denarja in javne osebnosti. To pa nekdanji direktor UKC Ljubljana in minister za zdravje vsekakor je.

Glede na to bi bilo modro, če bi tudi sedanji direktor Janez Poklukar tudi sam povedal, ali se mu zdijo takšne tožbe primerne.

Nepotrebno mletje sodnih mlinov bi namreč lahko porabilo kar za nekaj operacij "radiofrekvenčne ablacije" nujno potebnega denarja, ki ga bomo davkoplačevalci sicer porabili - za odvetnike in sodnike.

Tožbo je sicer očitno sprožil še prejšnji direktor, današnji minister za zdravstvo Aleš Šabeder. Bo pa zanimivo izvedeti, ali jo podpira tudi Janez Poklukar, še posebej zato, ker gre dejansko za pregon "žvižgača."

Aleš Šebeder bi lahko tudi z odstopom od pregona dokazal, da s svojimi reformami misli resno. Pregon kritikov zapravljanja v UKC Ljubljana namreč ni ravno dober znak, da so pred nami resne spremembe v tem javnem zavodu in zdravstvu.