REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V OZN je odmevala »zunanjepolitična mina«, s katero je Janez Janša razkril resnico, a ne dovolj, da bi pokvarila uspeh

V OZN je odmevala »zunanjepolitična mina«, s katero je Janez Janša razkril resnico, a ne dovolj, da bi pokvarila uspehJanša je Sloveniji podtaknil diplomatsko mino... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija je bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v obdobju 2024-2025.

Vseeno pa gre za uspeh diplomacije Slovenije, ki ga je verjetno najbolj obžaloval - Janez Janša.

Ministrico Tanjo Fajon so tako ob razglasitvi rezultatov premagale solze.

Število prisotnih držav članic, ki so glasovale, je 191. Potrebna dvotretjinska večina je 128 glasov. Število glasov, ki jih je prejela Slovenija, je bilo 153.

»Članice Generalne skupščine Združenih narodov so tako odgovorile na vprašanje, katera je tista država, ki bo bolje vedela in bolje delala za celotno človeštvo: Slovenija, demokratična država Evropske unije, ali Belorusija, država, ki jo vodi diktator Aleksander Lukašenko in podpira Rusijo v napadu na Ukrajino ter je bila v Vzhodnoevropski regionalni skupini naša edina konkurentka,« so vzneseno zapisali na enem od slovenskih portalov.

A v resnici je šlo bolj za to, da je tudi to glasovanje dokazalo, da imajo ZDA in EU med članicami OZN, med katerimi so številne zelo majhne, še vedno velik vpliv.

Slovenija je namreč nastopala kot kandidatka Zahoda.

Po drugi strani pa imajo nekatere velike države, ki predstavljajo na stotine milijonov in na milijarde ljudi - v GS OZN samo en glas, na primer Kitajska in Indija.

Ob tem je prav tako potrebno vedeti, da glavno besedo v VS OZN nimajo nestalne, pač pa stalne članice. Teh je pet in vse imajo pravo do veta, ki ga Slovenija ne bo imela.

Vseeno pa gre za uspeh diplomacije Slovenije, ki ga je verjetno najbolj obžaloval - Janez Janša.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je ob tem v ponedeljek v Palači Združenih narodov sicer gostila sprejem pred glasovanjem o nestalnih članicah Varnostnega sveta, ki je bil v torek popoldne.

Po mnenju poznavalcev je bil sprejem neobičajno dobro obiskan, saj se ga je udeležilo najmanj 300 veleposlanikov članic Organizacije združenih narodov, njihovih namestnikov in visokih predstavnikov sekretariata organizacije.

Posebej veliko je bilo predstavnikov afriških držav, kar kaže, da se je Sloveniji na celini, s katero sicer nima veliko stikov, uspelo dobro predstaviti.

Diplomati so bili pred glasovanjem previdni, a optimizem v New Yorku je bil zmeraj večji.

Pred glasovanjem o nestalnih članicah Varnostnega sveta je Tanja Fajon gostila sprejem. Napovedovanje izidov ni hvaležno, a če beremo med vrsticami, ima Slovenija veliko podporo, je za Radio Slovenija poročal ameriški dopisnik Andrej Stopar.

»Saj veste, kako je, ko si na ciljni ravnini. Želiš si najboljši rezultat. Vem, da smo dali vse od sebe, ekipe so trdo delale. Vedno obstaja tisti kanček nervoze, tajno glasovanje je. Želiš si najbolje. Samo upam in pričakujem, da bo torek res lep dan za Slovenijo,« je po sprejemu dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

V izjavi za TV Slovenija je v ponedeljek zvečer še poudarila: »Čutim, da je to projekt, ki lahko Sloveniji veliko prinese, politično, gospodarsko, s stiki med ljudmi. Če bomo uspeli, upam, da bo cela Slovenija praznovala z nami. Da pa bo znala tudi razumeti, če nam mogoče ne uspe.«

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek med lobiranjem za članstvo Slovenije v VS OZN. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Dodala je, da je to nacionalni projekt. »Tisti, ki tega ne razume se mogoče postavlja na neko drugo stran zgodovine. Preprosto ne razumem.«

S tem je verjetno mislila na Janeza Janšo, saj je ta razkril, da je Slovenija kandidatka ZDA in EU, se pravi »Zahoda«, to pa bi lahko Sloveniji odvzelo nekatere pomembne glasove.

Slovenija je namreč kandidaturo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN za leti 2024 in 2025 uradno napovedala decembra 2021.

Janša je znova presenetil z zahrbtno potezo...
Belorusko zunanje ministrstvo poudarja tudi, da je nekaj vplivalo na to, da je Slovenija premaknila svojo kandidaturo za 18 let. Kaj je to bilo, pa je razkril - Janez Janša. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Že tedaj je bilo v diplomatskih krogih jasno, da je to Slovenija naredila na prošnjo Američanov.

In kot je nedavno razkril tedanji premier Janez Janša, je Slovenija to res storila »na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in Natu.«

Ob odločitvi vlade za ta projekt 25. novembra 2021 so sicer na zunanjem ministrstvu (tedaj) pod vodstvom Anžeta Logarja pojasnjevali, da »gre za nadaljevanje aktivne zunanje politike Slovenije po uspešno izvedenem predsedovanju Svetu EU.«

Na novinarska vprašanja, ali je Slovenija »ameriški kandidat«, pa niso odgovarjali in so poudarjali, da gre predvsem za projekt Slovenije kot samostojne in suverene države.

Klakočarjeva v živalskem vrtu (levo)
Klakočarjeva v živalskem vrtu (levo), med lobiranjem v Afriki. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Po lanskih volitvah je projekt kandidature Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN posvojila tudi nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba in s Tanjo Fajon na zunanjem ministrstvu.

Da je Slovenija dejansko »ameriški kandidat«, se nikakor ni poudarjalo na glas, saj je želela Slovenija dobiti tudi glasove tistih članic Združenih narodov, ki niso v najboljših odnosih z Washingtonom.

Slovenski diplomati trdijo, da bo Slovenija, čeprav članica EU in NATO bloka nepristranska pri obravnavi svetovnih vprašanj.

Janša je sedaj s svojim priznanjem to držo razkril kot neverodostojno in to le dobra dva tedna pred odločilnim glasovanjem.

Mnoge države, ki politike ZDA ne marajo bi lahko zato glasovale proti Sloveniji ali za kakšno drugo državo.

Za sedež v Varnostnem svetu mora kandidatka dobiti dvotretjinsko večino glasov navzočih članic v Generalni skupščini.

Slovenijo so napadali, da je svojo kandidaturo nepričakovano premaknila za več desetletjij, od let 2042-2043 v leti 2024-2025, medtem ko Belorusija kandidira že od leta 2007.

Kot je znano, se je Slovenija tokrat tretjič potegovala za položaj – leta 1997 je kandidirala proti današnji Severni Makedoniji in dobila 140 glasov, protikandidatka pa 30, tako da je Slovenija nato v letih 1998 in 1999 bila članica VS OZN.

Tudi beloruski diplomati seveda niso miruovali.

Slovenijo so napadali, da je svojo kandidaturo nepričakovano premaknila za več desetletjij, od let 2042-2043 v leti 2024-2025, medtem ko Belorusija kandidira že od leta 2007.

Poudarjali so tudi, da je nekaj vplivalo na to, da je Slovenija premaknila svojo kandidaturo za 18 let.

S tem namigujejo, da Slovenija ni samostojna pri tej odločitvi.

V Minsku so rekli, da sploh ne kandidirajo proti Sloveniji (ampak proti ZDA).

Obenem potujejo tudi po svetu in si pridobivajo podporo, tudi v Afriki, na primer v Ekvatorijalni Gvineji.

Očitki o nesamostojni zunanji politiki Slovenije pa niso iz trte zviti in so znani tudi ne glede na Janševo zunanjepolitično mino.

Ko je bila leta 1999 Slovenija članica VS OZN je na primer zapravila priložnost, da zaradi spoštovanja mednarodnega prava glasuje proti napadu na ZRJ, pač pa je tedaj podpirala agresivno politiko ZDA. Danes pa obsoja »agresijo« zoper Ukrajino –, kar za mnoge države ni ravno dokaz, da bo Slovenija ob večjih problemih in podobnih primerih delovala »nepristransko«, kot obljublja Tanja Fajon.

Slovenska kandidatura tudi leta 2011 proti Azerbajdžanu, ko se je Slovenija po 16 krogih glasovanja, ki niso prinesli potrebnega števila glasov nobeni kandidatki, umaknila, ni bila uspešna.

Belorusija po drugi strani po razpadu Sovjetske zveze še ni imela sedeža v VS-ju. Svojo kandidaturo za obdobje 2024–2025 pa je najavila že leta 2007.

Sloveniji bi lahko škodila tudi vse manjša moč ZDA in večja moč držav, ki s upirajo hegemoniji Združenih držav v svetu.

V OZN je zato odmevala »zunanjepolitična mina«, s katero je Janez Janša razkril klavrno resnico, a ne dovolj, da bi pokvarila uspeh.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek