Bela hiša s poročilom v napad na FBI in pravosodno ministrstvo

Objava poročila o napakah FBI-ja pri preiskavi zoper Trumpovega sodelavca Carterja Pagea je samo prvi od Trumpovih obveščevalno-informativnih protiudarcev, s katerimi poskuša vlada ZDA spodkopati kredibilnost preiskave o vpletanju Rusije v predsedniške volitve. 

Spor med Belo hišo, ameriškim zveznim birojem za preiskave (FBI) in pravosodnim ministrstvom v ZDA se vse bolj zaostruje. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč odobril objavo 3,5 strani dolgega spornega memoranduma o preiskavi ruske afere, ki ga je sestavil republikanski kongresnik Devin Nunes. Trump se je za to potezo odločil kljub nasprotovanju FBI-ja, ki trdi, da memorandum »vsebuje zaupne informacije in izpušča pomembna dejstva.«

Memorandum predsednika obveščevalnega odbora predstavniškega doma kongresa Devina Nunesa iz Kalifornije je po prepričanju demokratov namenjen diskreditaciji FBI in s tem posebnega tožilca Roberta Muellerja v času, ko se preiskava vse bolj osredotoča na pomembne člane Trumpove družine in samega predsednika ZDA.

Cristopher Steele naj bi lagal FBI-ju

Memorandum obtožuje FBI, da je pri sprožitvi preiskave ruske afere zavajal sodišče (FISA) in da se je zvezna policija zanašala predvsem na »partijski dosje«, ki ga je zbral britanski vohun Christopher Steele, najprej po naročilu Trumpovih republikanskih nasprotnikov in kasneje po naročilu kampanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Poročilo navaja, da je FBI na podlagi tega dosjeja od posebnega sodišča proti vohunom in teroristom (FISA) dobil nalog za prisluškovanje Trumpovemu sodelavcu Carterju Pageu. 

FBI je sicer preiskavo sprožil, ko je dobil obvestilo od avstralske vlade, da se je opiti Trumpov svetovalec George Papadopoulos maja 2016 v baru hvalil njihovi diplomatki s svojimi domnevnimi ruskimi zvezami. Vse ameriške obveščevalne agencije sicer trdijo, da se je Rusija vpletala v predsedniške volitve v korist Trumpa, ni pa jasno, ali so pri tem sodelovali tudi Trumpovi sodelavci ali Trump osebno.

Pri prisluškovanju Carterju Pageu pa naj FBI, tako je zapisano v razkritem memorandumu, celo zavajal sodišče, saj FBI ni priznal, da je Christopher Steele po oceni samega FBI-ja lagal ob zaslišanju s strani FBI. Ob tem je na tej podlagi FBI na podlagi tako neverodostojne priče še trikrat zahteval podaljšanje ukrepov od sodišča in Pageu tako na podlagi zavajajočih podatkov sledil leto dni, vse to pa v času, ko je v ZDA potekala predsedniška kampanja. 

FBI naj bi tudi spregledal, da so Cristopherju Steelu Demokratični nacionalni kongres in kampanja Hillary Clinton, preko odvetniške družbe Perkins Coie in preiskovalne družbe Fusion GPS, plačali 160 000 dolarjev »za pridobitev kompromitirajočih informacij o zvezah Donalda Trumpa v Rusiji.« Ti podatki tudi niso bili sporočeni sodišču (FISA), ki sicer odloča v tajnosti. Ob tem naj bi agenti FBI-ja v zahtevah po odobritvi nadzora obširno navajali članek na Yahooju, kar naj bi bil neodvisen vir in razlog za nadzor, pozabili pa so dodati, da je bil vir za ta članek prav Cristopher Steele.  

Ob tem naj bi FBI z Cristopherjem Steelom 30. oktobra leta 2016 tudi prekinila sodelovanje zaradi »najhujšega prekrška«, namreč njegovega razkritja javnosti, da sodeluje z FBI-jem. Ob tem je Steele agentom FBI-ja lagal o svojih stikih z novinarji, hkrati pa naj bi razkril tudi svojo zagretost za to, da naredi vse, da Trump ne bi bil izvoljen. Pri tem pa naj bi bili deli Steelovega poročila tudi netočni. Cristopher Cohen, omenjen v Steelovem poročilu je trdil, da nikoli ni bil v Pragi in da to lahko dokaže z lastnim potnim listom, pa tudi Trump je zatrdil, da so zgodbe o prostitutkah v njegovi sobi v Moskvi in uriniranju, ki naj bi mu bil priča - lažne. Preiskava policije na podlagi takšnih virov pa naj bi bila zato po oceni kongresnega odbora pristranska. 

Kot poroča New York Times naj bi bil razkriti memorandum »del posredne bitke v večji vojni, ki jo sedaj Bela hiša vodi zato, da bi diskreditirala preiskavo o Rusiji, ki jo vodi posebni preiskovalec Robert Mueller. S promoviranjem ideje, da je bila Muellerjeva preiskava ustvarjena na podlagi koruptivnega in strankarsko pristranskega procesa, bi bilo mogoče celoto preiskavo označiti kot pristransko inkvizicijo,« ocenjuje NYT. 

Dve uri po razkritju memoranduma je Bela hiša res izdala sporočilo, v katerem je ocenila, da objavljeni dokument »sproža resna vprašanja v zvezi z integriteto odločitev, storjenih na najvišji ravni Ministrstva za pravosodje in FBI-ja, ki so uporabili najbolj obsežna sredstva nadzora proti ameriškim državljanom.« Kongresnik Devin Nunes pa je v pogovoru za televizijo Fox dejal, da se bo tudi njegova preiskava nadaljevala in da se bo sedaj osredotočila na vlogo zunanjega ministrstva v preiskavo vpletenosti Rusije v času administracije Baracka Obame.

Sledijo novi Trumpovi protiudarci

Čeprav se memorandum dotika zgolj nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti, pa je to lahko uvod v še več Trumpovih »protiudarcev« v naslednjih dnevih. Kmalu naj bi namreč generalni inšpektor ministrstva za pravosodje končal s svojo preiskavo ravnanja FBI-ja glede preiskave o poštnem strežniku Hillary Clinton. Tu je namreč prejšnji direktor zelo hitro prišel do sklepa, da Hillary Clinton ni kriva ničesar. Pozneje je preiskavo znova začel, vendar je bil sklep na koncu enak. Pri tem že doslej objavljeni dokazi kažejo, da je prejšnji direktor FBI-ja James Comey deloval pristransko, ker je sklep o neodgovornosti Clintonove oblikoval še pred koncem preiskave, v tem procesu pa je sprejel tudi očitne neresnice, ki jih je javnosti sporočil nekdanji predsednik Barack Obama. 

Na ta način je bila Hillary Clinton s pristranskimi postopki oprana krivde, prav to pa bi lahko ugotovil inšpektor Michael E. Horowitz. Isti inšpektor je prav tako odkril tudi politično pristransko dopisovanje med dvema agentoma FBI-ja, Petrom Strzokom in Liso Page. Oba sta se zelo negativno izražala o Donaldu Trumpu, bila pa sta vključena v preiskavo proti njegovim sodelavcem. Po razkritju sta bila razrešena s položajev, vendar je del medijev v ZDA tudi to dejstvo dobro izkoristil v obrambo Donalda Trumpa. 

Voditelj Fox Newsa Sean Hannity, ki ima tudi izjemno veliki vpliv na predsednika Donalda Trumpa (ta vsako jutro menda nekaj ur najprej gleda njegovo oddajo) je Muellerjevo preiskavo in odločitev, da se Hillary Clinton razreši krivde, kar je odločil prejšnji direktor FBI-ja James B. Comey, opisal kot »velikanski, incestuozni krog korupcije.«