Avstrija blokirala širitvene sklepe, ker ni prekinitve pogajanj s Turčijo

Avstrija je danes v Bruslju blokirala sprejetje širitvenih sklepov, ker preostale članice niso podprle njene zahteve po prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo. Namesto sklepov je sprejeta izjava predsedstva, kar naj ne bi imelo posebnih posledic v praksi. Slovaško predsedstvo ne pričakuje razprave o tem na vrhu EU v četrtek v Bruslju.

"Iskreno povedano, želeli bi si več," je dejal slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki je v imenu slovaškega predsedstva vodil današnje zasedanje. Predsedstvo je po njegovih besedah pripravilo več različic besedila, a nobeno ni bilo sprejemljivo za Avstrijo.

Avstrija je namreč po neuradnih navedbah odločno vztrajala pri prekinitvi oziroma zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, medtem ko ta izraz za druge članice ni bil sprejemljiv.

Slovenija, ki jo je na zasedanju v Bruslju zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Sanja Štiglic, obžaluje, da soglasja o širitvenih sklepih ni bilo mogoče doseči.

Državna sekretarka je po navedbah zunanjega ministrstva poudarila, da morata EU in Turčija nadaljevati konstruktivni dialog ter uresničevanje migracijskih zavez. Izpostavila je tudi, da se od Turčije kot kandidatke za članstvo v EU pričakuje spoštovanje demokratičnih vrednot in mednarodnih obveznosti.

Članice unije morajo vsako odločitev o širitvi sprejeti s soglasjem. Evropski parlament je sicer nedavno sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za prekinitev pristopnih pogajanj s Turčijo, vendar ta ni zavezujoča.

Odnosi med EU in Turčijo so se zaostrili zaradi spornih ukrepov predsednika Recepa Tayyipa Erdogana po julijskem poskusu vojaškega udara, ki po mnenju unije šibijo pravno državo in parlamentarno demokracijo.

Turčija je sicer pomembna partnerica unije na številnih področjih, med drugim pri soočanju z migracijami. Po sklenitvi begunskega dogovora EU in Turčije v marcu se je namreč tok prebežnikov v Evropo občutno zmanjšal.

Slovenija je sicer v današnji širitveni razpravi izrazila trdno podporo širitvi kot eni ključnih politik EU. Pozdravila je odprtje novih poglavij za Črno goro in Srbijo ter napredek Bosne in Hercegovine.

Izrazila je tudi pričakovanje, da bo Evropska komisija v primeru pozitivnega razvoja pripravila vmesna poročila za Makedonijo in Albanijo ter izpostavila, da so pomembna tudi jasna, pozitivna in v prihodnost usmerjena sporočila Kosovu.

Članice so se danes posvetile tudi pripravam na četrtkov vrh EU, na katerem bodo v ospredju migracije, varnost, ekonomski in socialni razvoj ter zunanjepolitični odnosi, zlasti še nerešeno vprašanje nizozemske ratifikacije sporazuma o krepitvi vezi EU in Ukrajine.

Slovenija poudarja, da je treba pozorno spremljati razvoj dogodkov na področju migracij in državam na zahodnobalkanski poti nuditi ustrezno podporo, ter pozdravlja sodelovanje s tretjimi državami in partnerske dogovore z državami izvora migracij, saj ocenjuje, da bodo imeli pozitivne učinke na upravljanje migracijskih tokov.

Slovenija je izrazila tudi podporo ukrepom na področju notranje in zunanje varnosti ter podprla krepitev strateške avtonomije EU na področju varnosti in obrambe ob upoštevanju komplementarnosti s strateškimi partnerji, zlasti z zvezo Nato.

Poleg tega se je Slovenija zavzela tudi za dokončanje enotnega trga na področju storitev in digitalnega notranjega trga ter pozdravila pobude na področju mladih. V okviru vrha naj bi se Slovenija tudi pridružila pobudi nekaterih članic na čelu z Irsko za pospešitev enotnega digitalnega trga.