REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Aplavz za kletvico: Andrej Šter z žalitvijo postal »največja zvezda epidemije«, ki mu »ploska vsa Slovenija«

Aplavz za kletvico: Andrej Šter z žalitvijo postal »največja zvezda epidemije«, ki mu »ploska vsa Slovenija«Šter ne razume, zakaj državljani nočejo plačevati za svojo rešitev

Vsaka velika kriza pokaže kdo so najboljši – in kdo so najslabši med nami.

Omogoča nam, da vidimo izjemno požrtvovalnost zdravnikov, epidemiologov, policistov, pripadnikov civilne zaščite pa tudi naših sosedov, po drugi strani pa razkriva častihlepje, nesposobnost, grabežljivost in oholost mnogih, ki bi nam morali biti vzor v tej krizi.

In včasih sta ti dve plati krize veliko bližje, kot se to zdi.

V primeru Andreja Štera se zdi, da se izjemno dobro prekrivata.

Andrej Šter, državni sekretar, malteški vitez in vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) je zaradi povsem nevidnega zunanjega ministra Anžeta Logarja, ob sedanji pandemiji postal v Sloveniji prava zvezda.

Kot je namreč poročal Val 202 Šter skupaj s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom menda miri vse vpletene.

Nekatere države, revnejše od Slovenije svojim državljanom povratka iz tujine sploh ne računajo, v Sloveniji pa državni uradniki nekaznovano žalijo državljane, ki o tem preveč sprašujejo.

Za državljane Slovenije po svetu je z organizacijo prevozov v domovino sicer res opravil zelo dobro delo.

Po navedbah MZZ se je v Slovenijo doslej z izrednimi leti vrnilo okoli 360 državljanov Slovenije.

MZZ na spletni strani še navaja, da so s posebnimi avtobusnimi prevozi domov doslej pripeljali okoli 120 državljanov. Okoli tisoč državljanov se je s pomočjo sodelavk in sodelavcev slovenske diplomatsko-konzularne mreže po svetu v domovino vrnilo samostojno.

Organizirano bodo državljane Slovenije (in ne nujno Slovence) vračali še do 6. aprila.

Toda ob tem se je na krilih te slave Andrej Šter očitno povzpel že tako visoko, da je izgubil občutek, za to kar je prav in kaj ne.

In le kako ne bi, ko pa je postal tudi ime tedna na Valu 202. (?!)

Na slovenskem zunanjem ministrstvu pod taktirko Andreja Logarja očitno negujejo posebno kulturo psovanja sodržavljanov, kar je očitno novost, ki jo civilizirane in omikane države sodobnega sveta sicer ne poznajo.

Državljane, ki so se čudili, da morajo za »humanitarne« lete v domovino plačevati je okrcal, kako nehvaležni so.

»Najbolj negativno me preseneča, da ljudje sedaj postavljajo vprašanje, kdo jim bo vrnil denar, ki so ga porabili za svojo pot v domovino. Ko človek napiše tisti seštevek v višini 516,94 €, s tem ovrednoti svoje življenje,« je povedal Šter.

Pri tem pa je pozabil povedati, da nekatere druge države svojim državljanom povratka iz tujine v svojo domovino sploh ne računajo in da vprašanje slovenskih državljanov o tem, zakaj morajo te polete sploh plačevati – če gre za pomoč države - ni povsem neutemeljeno.

V eni od držav regije so tako zastonj v matično državo prepeljali več kot 4000 potnikov. Slovenija jih je proti plačilu pripeljala desetkrat manj, javnost pa ob tem vladi in uradnikom, ki ob tem psujejo državljene celo izreka poklone in jih povzdiguje v nebo.

Neverjetno.

V Sloveniji so se oholi primitivci na državnih jaslih z vznikom nove vlade očitno otresli vseh spon, do te mere, da se upajo celo hvaliti s svojim besednim onaniranjem.

»Mi zastonj prevažamo naše potnike, nekatere države pa to računajo,« je te dni dejal eden od zunanjih ministrov iz države, ki je kandidatka za članstvo v EU in ima nekajkrat nižji BDP po glavi prebivalca kot Slovenija, članica EU.

Ampak Slovenija to svojo »pomoč« po mačehovsko zaračunava, čeprav se lahko kot del »mehanizma« EU opira tudi na to, da druge države EU pomagajo pri transportu slovenskih potnikov vsaj do Evrope.

V Sloveniji pa ob tem državni uradniki nekaznovano žalijo državljane, ki o tem preveč sprašujejo.

In to ni vse. Andrej Šter je menda postal »največja zvezda te epidemije in karantene« ter »mu zaradi omenjene izjave ploska vsa Slovenija.«

Dober del ljudi se torej obnaša, kakor da bi bili ovce, pripravljene za striženje.

Ljudje ploskajo tam, kjer bi morali protestirati.

In zakaj? Zato, ker je enemu od državljanov, ki je obtičal na Mavricijusu in ga je vztrajno prosil za »nasvet« Šter naročil, da naj si pripravi svinčnik in papir, ko pa si ga je ta pripravil, pa mu je kot »nasvet« dejal, da naj gre v ku**c.

To je izjava, ki ji menda, če je verjeti SiOL-u, »vsa Slovenija ploska.«

Takole je pripovedoval Andrej Šter:

»Tista dogodivščina je zelo aktualna. Tukaj zmeraj tisti ta mladi rečejo: 'Pismo, nenehno hočejo od mene neke nasvete. Jaz mu nimam kaj več svetovati.' In potem, ko eden dost' dolgo teži, rečejo: 'Daj, Andrej, daj ga ti vzemi. Daj, ga ti poslušaj in mu boš ti kaj povedal.'« pripoveduje Šter. Tako je na telefon dobil moškega, ki je bil na Mavricijusu.

Želel je nasvet, in je nejevoljnemu birokratu Šteru naposled dejal, da je davkoplačevalec.

Šter je slovenskemu državljanu, ki se je znašel v godlji v tujini in je MZZ prosil za nasvet, odvrnil, da - 'če hoče nasvet, naj gre po papir in svinčnik.' In ko mu je ta potrdil, da ima papir in svinčnik, mu je Šter dejal: »Pejd u ku***.«

Šter mu je na to odgovoril, da je tudi on sam davkoplačevalec. Moški na drugi strani telefonske zveze je kljub temu še naprej vztrajal, da želi nasvet (kakšnega, Šter ni povedal), Šter pa mu je odvrnil, da mu je že kolegica vse pojasnila.

A moški na telefonski zvezi je bil neumoren in še naprej vztrajal. Vodji konzularnega sektorja slovenskega MZZ-ja je med drugim dejal, da v Sloveniji pozna pomembne ljudi, nakar mu je Šter odvrnil: »Ampak jaz tudi.«

»In potem sva govorila tako, da je sogovornik povzdignil glas. Sem mu rekel, da 'nima smisla,'« pravi Šter, »'ker z Mavricijusa se vas ne sliši, dajva vseeno uporabiti telefon' in tako naprej ... Veste, ga malo drezaš. In je rekel: 'Saj sem vedel, da ne bo nič od vas.' In sem rekel, 'da kaj vendar hočete?' Pa je rekel: 'Nasvet.'« Šter mu je na to odvrnil, kot je javno razložil v radijski oddaji, da - če hoče nasvet, naj gre po papir in svinčnik.

In ko mu je ta potrdil, da ima papir in svinčnik, mu je Šter dejal: »Pejd u ku***.«

»Kaj?!« mu je odvrnil sogovornik. Šter pa je nadaljeval, da, če katere od teh treh besed ni razumel, jih pač ni razumel.

Telefon je Šter nato odložil, gospod z Mavricija pa ni več poklical. Šter pravi, da človeku, ko mu uspe kaj takšnega narediti, odleže, hkrati pa priznava, da to ni bilo prav lepo. »Je pa koristno,« je naposled sklenil svojo zgodbo.

Državni uradnik, ki živi na račun denarja davkoplačevalcev si torej upa nekega Slovenca na Mauricijusu opsovati, potem pa ne samo, da to razglasi po radiju, pač pa za svojo »odkritosrčnost« in primitiven izbruh dobi celo občudovanje novinarjev in javnosti.

Primer Andreja Štera jasno kaže, da v velikih krizah ne propadajo samo institucije, pač pa tudi družbene vrednote.

Zaradi kletvice naj bi menda šel zgolj k spovedi.

To jasno kaže, da v velikih krizah ne propadajo samo institucije, pač pa tudi družbene vrednote.

Kar je Andrej Šter naredil, bi v vsaki normalni državi naletelo na obsojanje.

Državni uradnik, ki iz kakršnega koli razloga vzroji in psuje državljana bi takoj ostal brez dela in bi zaradi svojega izživljanja nad človeškim dostojanstvom sodržavljana zelo verjetno tudi kazensko odgovarjal.

Anže Logar
Novi zunanji minister Anže Logar zakona o zunanjih zadevah ali ne pozna, ali pa si oholega in nesramnega Andreja Štera zaradi njegovih menda ogromnih zaslug za narod niti ne upa primerno kaznovati za primitivno obnašanje, s katerim se celo javno hvali.

Primerov je veliko.

Logar zakona o zunanjih zadevah ali ne pozna, ali pa si oholega in nesramnega Andreja Štera zaradi njegovih menda ogromnih zaslug za narod niti ne upa primerno kaznovati za primitivno obnašanje, s katerim se celo javno hvali.

John F. Kelly, nekdanji vodja osebja Bele hiše je Anthonyja Scaramuccija, kratkotrajnega tiskovnega predstavnika ameriške vlade odstavil takoj zatem, ko je ta v pogovoru z novinarjem New Yorkerja uporabil »grob in žaljiv jezik«, da bi opisal člane osebja predsednika. Zapisal je, da je uporabil žaljivke »izven sprejemljivega« in da ni šlo »za konstruktivno kritiko.«

Leta 2015 je romunsko zunanje ministrstvo odpustilo diplomata, ki je povabil na sprejem več gostov in enega od njih opisal le kot »neprimerega« in »groznega«.

In še bi lahko naštevali.

Ampak ne na podlagi primerov v Sloveniji.

V Sloveniji so se oholi primitivci na državnih jaslih z vznikom nove vlade očitno otresli vseh spon, do te mere, da se upajo celo hvaliti s svojim besednim onaniranjem.

Vse to pa se je zgodilo la malo več kot leto dni potem, ko je poslanec vladajoče stranke odstopil, ker je priznal, da je ukradel sendvič.

Šter je bil svoj čas tudi vneti zagovornik kršitve pravice izbrisanih. Nezakonite ukrepe države je branil na vsakem koraku.

Slovenija se je tedaj, kot primer načelnosti, znašla celo na naslovnicah svetovnih medijev. Danes bi se lahko znova, kot primer države, kjer se lahko državni uradniki v času hude krize nekaznovano besedno izživljajo nad sodržavljani.

Ampak Andrej Šter se seveda ne bo. Ta trenutek je svet preveč zaposlen s pandemijo, da bi se lahko ukvarjal še s Šterom in njegovi žaljivimi izpadi.

Za Štera sicer to ni nič novega.

Šter je bil svoj čas tudi vneti zagovornik kršitve pravice izbrisanih.

Nezakonite ukrepe države je branil na vsakem koraku in zagovarjal to, kar je Evropsko sodišče za človekove pravice pozneje opredelilo kot diskriminacijo in najbolj množično kršitev človekovih pravic po razglasitvi samostojne Slovenije.

To je lep dokaz o tem, kako rasizem, ki se tolerira, čez čas udari tudi po - domačem prebivalstvu.

Andrej Šter je dolga leta zagovarjal tudi diskriminacijo in rasistično razlikovanje »tujcev« iz držav SFRJ od ostalih tujcev ter »upravičenost« odvzema njihovega stalnega prebivališča, kar je ESČP obsodilo kot najhujšo in najbolj množično kršitev človekovih pravic v neodvisni Sloveniji.

Ko je Andrej Šter zagovarjal diskriminacijo in rasistično razlikovanje »tujcev« iz držav SFRJ od ostalih tujcev ter »upravičenost« odvzema njihovega stalnega prebivališča, so mu mnogi v Sloveniji tudi tedaj ploskali.

Šter je bil zaradi svojih žalitev na račun predstavnika izbrisanih celo obsojen.

Tričlanski senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je tedanjega državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Andreja Štera spoznal za krivega žaljive obdolžitve, kar mu je očital predsednik Društva izbrisanih Marko Perak iz Mežice.

Senat je Šteru leta 2006 izrekel pogojno obsodbo - mesec dni zapora z enoletno preizkusno dobo ter mu naložil plačilo stroškov kazenskega postopka in 120.000 tolarjev povprečnine.

Ampak nato so - zaradi menda prepozno vložene tožbe - vrhovni sodniki ugodili Šterovi zahtevi za varstvo zakonitosti in so Perakovo tožbo - zavrnili.

Ker ima vsak, ki je bil kdaj veleposlanik pravico nositi ta naziv, bi ta pravila morala veljati tudi za Andreja Štera. In če bi bil na čelu MZZ-ja kdo drug in ne pohlevni Anže Logar, bi Šter že zdavnaj dobil brco v zadnjico.

Ampak Šter se iz te zgodbe očitno ni ničesar naučil.

In sedaj je prišel čas, ko smo v Sloveniji dobili do Štera in podobnih kalibrov prijazno desno vlado in sedaj si Šter ob tem, ko ljudi spravlja domov (za keš) lahko dovoli tudi, da domače prebivalce kleveta in žali.

Pri vsem skupaj je nenavadno, da Ministrstvo za zunanje zadeve kakšnega posebnega etičnega kodeksa sploh nima.

Njihova protokolarna pravila, ki so zapisana, veljajo le ob protokolarnih dogodkih, ne pa pri vsakdanjem delu.

Toda ob tej je potrebno poudariti, da tudi 35. člen Zakona o zunanjih zadevah določa, da je mogoče skleniti delovno razmerje le z osebo, ki je »osebnostno primerna, če se je ali se obnaša tako, da je mogoče utemeljeno sklepati, da bo delo opravljala ob polnem spoštovanju dolžnosti, kot jih določa ta zakon in diplomatske etike, kot jo urejajo diplomatski običaji in diplomatsko pravo.«

Osebnostna primernost se navaja še na več mestih v zakonu.

Šter je zagovarjal diskriminacijo izbrisanih

Verjetno ni potrebno na dolgo in široko pojasnjevati, da preklinjanje na delovnem mestu tudi v sodobni diplomatski praksi pač ni del »diplomatskih običajev in diplomatskega prava,« vsaj v svetu ne.

Ob tem 45. člen zakona na podoben način določa, da mora diplomat »upoštevati predpise, običaje in pravila obnašanja ter protokolarna pravila v sprejemni državi« ter »delovati in živeti nazivu primerno.«

Ker ima vsak, ki je bil kdaj veleposlanik pravico nositi ta naziv, bi ta pravila morala veljati tudi za Andreja Štera. In če bi bil na čelu MZZ-ja kdo drug in ne pohlevni Anže Logar, bi Šter že zdavnaj dobil brco v zadnjico.

Kajti Andrej Šter ni kdorkoli, je celo vodja konzularne službe ministrstva za zunanje zadeve.

Svoje žaljivke Šter celo sam postavlja na ogled vsej javnosti. Vse v skladu s tistim pregovorom, ki pravi, 'česar se pametni sramuje, s tem se bedak hvali.'

»Skozi njegovo pisarno, v kateri visi velik zemljevid sveta, se vsak dan preceja globalno dogajanje od Tokia in Pekinga do Washingtona in Buenos Airesa. Glede na to, kako pomembna si želi biti Slovenija v svetu, pa ima diplomatsko-konzularno mrežo mnogo premalo razvejeno, pravi Šter,« mu je še lani slavo pel ljubljanski Dnevnik.

Ampak ni problem samo v premalo razvejani diplomatski mreži. Problem je, kot dokazuje Šter, če imate na vrhu te mreže tipa, ki misli, da ima pravico, da žali tiste, ki mu dajejo plačo in ki jim v resnici služi.

Ob tem pa jim ob izrekanju žalitev še računa to, kar druge države svojim državljanom dajejo zastonj – ter zato od pohlevnih državnih medijev dobiva celo ploskanje in huronske pohvale.

Moral bi jim biti hvaležen in do njih vljuden, sam pa se obnaša povsem obratno.

Svoje žaljivke celo sam postavlja na ogled vsej javnosti.

Vse v skladu s tistim pregovorom, ki pravi, »česar se pametni sramuje, s tem se bedak hvali.«

Dokaz več, da ima država še en problem, ki je morda večji od pandemije.

Nekateri bodo v tej pandemiji izgubili zdravje, drugi življenja, toda Šterovo obnašanje in hvala njegovih zavržnih dejanj s strani nekaterih medijev kažejo, da je dober del družbe in medijev sredi te družbene krize izgubil tudi razum in moralni kompas.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke