Ali je Šiško slovenski Donald Trump?

Včeraj smo poročali, da je kandidat za predsednika države Andrej Šiško na novinarski konferenci poudaril, da bo nadaljeval z aktivno predvolilno kampanjo kljub, po njegovem mnenju, diskriminatornemu obravnavanju predsedniških kandidatov.

Sedem namesto devet

Eden izmed najbolj očitnih primerov neenakomernega obravnavanja vseh predsedniških kandidatov, katerih je devet, je bilo prvo soočenje kandidatov na televiziji. Na Planetu TV so tako povabili k sodelovanju le sedem kandidatov, ne pa tudi dva kandidata, ki za kot zadnja oddala popolno vlogo za kandidaturo: Suzano Laro Krause in Šiška.

Planet TV je ta »lapsus« opravičeval, da niso predvidevali, da bosta še dva kandidata zadnji dan oddala kandidaturo in so imeli celotno oddajo v naprej pripravljeno le za (prvih) sedem kandidatov.
Na poznejšem televizijskem soočenju, katerega je organizirala državna Radiotelevizija Slovenija, do tega zapleta ni prišlo, saj so povabili vseh devet kandidatov.

Avtor video vsebine: Klemen Zbačnik

Vsi kandidati

Na našem portalu smo predhodno že sredi septembra objavili anketo, v katero smo vključili vse ljudi, ki so napovedali svojo kandidaturo, pri čemer so prva tri mesta zasedli Marjan Šarec, Šiško in trenutni predsednik države Borut Pahor.
Med 28. septembrom in današnjim dnem smo objavili drugo anketo, v katero smo vključili vseh devet uradnih kandidatov, pri čemer je bilo oddanih 3.020 glasov. Prvo mesto je zasedel prav Šiško (830 oz. 27 %), nakar sta mu na drugem in tretjem mestu prav tako Šarec (660 oz. 22 %) in Pahor (587 glasov oz. 19 %).

Sledijo: Romana Tomc (330 glasov, 11 %), Ljudmila Novak (184 glasov, 6 %), Boris Popovič (144 glasov, 5 %), Suzana Lara Krause (118 glasov, 4 %), Angelca Likovič (92 glasov, 3 %) ter na zadnjem mestu Maja Makovec Brenčič, ki je prejela 72 glasov (oz. 2 odstotka vseh oddanih glasov). 

Različni rezultati

Preostale ankete, ki so bile storjene v tem času, kažejo drugačne rezultate. Tako je agencija Mediana 23. septembra objavila rezultate ankete, v katero so zajeli 712 glasova in po kateri bi na volitvah slavil Pahor s 44,7 % glasov, nakar pa bi mu sledila Šarec (17,2 %) in Novakova (6,8 odstotka). 

2. oktobra je časnik Delo objavil lastno anketo (na osnovi 500 odraslih državljanov), po kateri bi v prvem krogu prav tako zmagal Pahor, a le z 34,8 % glasov. Sledila bi mu prav tako Šarec (22,7 %) in Novakova (10,6 %).
Prvo in drugo mesto Pahorja ter Šarca napoveduje tudi anketa Primorskih novic, katero je opravila agencija Valicon na vzorcu 1.140 oseb. Pahor bi prejel 41,2 %, Šarec 22 % in na tretjem mestu je Tomčeva, ki je prejela 5,4 % glasov.

Močna (spletna) podpora

Glede na preostale ankete lahko pri lastni anketi opazimo večjo podporo Šišku, kot pri ostalih anketah, kar pri uredništvu pripisujemo prevsem močni spletni aktivnosti in podpori s strani podpornikov Šiška. Slednji so preko socialnih omrežjih bolj delili povezavo na našo anketo in tako pripomogli k takemu rezultatu.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali lahko Šiško pritegne tudi isti odstotek podpore pri dejanskih volivcih (naša anketa je bila odprta vsem bralcem, ne glede na njihovo volilno upravičenost). 

Šiško kot Trump?

Navedbe Šiška o medijski pristranskosti nam nehote vrne v spomin podobne navedbe trenutnega predsednika ZDA Donalda Trumpa v času njegove predvolilne kampanje. 

Slednji je prav tako opozarjal o medijski zaroti proti njemu, pri čemer je nekatere ustaljene medije poimenoval kot »lažne« (oz. njihove novice za »lažne«), a je nato v času poteka primarne volilne kampanje (v okviru republikanske stranke) in nato glavne volilne kampanje presenetil vse politične analitike in njihove napovedi z izvolitvijo.

Podobno kot Trump se tudi Šiško, pri čemer oba pripadata desnemu političnemu polu, sklicuje na domoljublje, nenazadnje je predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, opozarja na koruptivnost politične elite ter kršenju pravic državljanov. 

Nedavna politična zgodovina po svetu kaže, da imajo t. i. »ljudski« kandidati, ki nastopajo proti uveljavljenim političnim obrazom, vse večjo podporo med volivci, ki so vse bolj razočarani nad stanjem v družbi ter obema poloma politične elite. 

Ali je tako možno, da bo Šiško, podobno kot Trump, presenetil na volitvah za predsednika države in celo zmagal? Glede na dejstvo, da je potrebno število podpisov podpore oddal tik pred iztekom roka, da v primerjavi s Trumpom ni multimilijonar, kot tudi da nima tako močne predvolilne kampanje, je tak rezultat glede na trenutno stanje bolj malo verjeten.