petek, 28. februar 2025 leto 30 / št. 059
30 let pozneje: Slovenija se je izognila izrednemu stanju, oblast obdržal parlament, izgubila pa volja ljudstva
Volitve 30 let pozneje
Pred tridesetimi leti, natanko na današnji dan, je Slovenija tudi »uradno« vstopila v klub demokratičnih držav.
To je bila v veliki meri tudi zasluga novih družbenih gibanj, neodvisnih študentskih in mladinskih časnikov in kritičnih intelektualcev.
Vse to je pripravilo podlago za nastanek strank in izvedbo prvih večstrankarskih volitev.
Janez, #SLO ni samo tvoja, SLOVENIJA JE NAŠA, čeprav si jo ti "osamosvojil" iz lastnih, sebičnih in pohlepnih namenov ter jo že 30 let držiš kot talko svojih kriminalnih dejanj!
— Prof.dr.mag.art.Leo (@theevilevi) March 30, 2020
Poskrbel si, da jo spremlja slaba #Karma!
Ko je stopila v nov čas, Slovenija je 8. aprila 1990 postala – demokratična republika. Država tedaj namreč še ni bila, saj je bila del Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (SFRJ).
Slovenija je 8. aprila 1990 postala – demokratična republika. Država tedaj namreč še ni bila.
Pol leta prej so s spremembo ustave Socialistične republike Slovenije določili, da Zveza komunistov Slovenije ni več vodilna politična sila v republiki.
Marca 1990 se je socialistična republika preimenovala v Republiko Slovenijo, 8. aprila pa so bile parlamentarne volitve, prve svobodne in demokratične po letu 1945.
Na volitvah je ZKS – Stranka demokratične prenove s 17,3 odstotka glasov postala posamična zmagovalka volitev, absolutna zmagovalka volitev pa je bila predvolilna koalicija Demos (Demokratična opozicija Slovenije), ki je prejela 54,8 odstotka glasov.
Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade je postal krščanski demokrat Lojze Peterle.
Istega dne so potekale tudi volitve predsednika in članov predsedstva republike. V drugi krog sta se uvrstila nekdanji sekretar CK ZKS oziroma slovenskih komunistov Milan Kučan in nekdanji disident Jože Pučnik.
Kučan, šef CK ZKS, slovenski partijski sekretar je bil šef komunistu in marksistu Janši, ultralevičarju. Kučan in Janša sta glih pravi par, gliha vkup štriha, skrajneža, ki že 30 let uničujeta Slovenijo. Eden brez drugega ne moreta, sta nič, Slovenija pa razdvojena. pic.twitter.com/3zwrM74xdo
— Anton Peinkiher (@AntonPeinkiher) March 30, 2020
Napovedanemu izrednemu stanju, ki bi vladi na neomejeno obdobje dalo v roke moč parlamenta in vojsko spremenilo v pomožno policijo, smo se v času pandemije za zdaj izognili.
Z zmago nad Pučnikom dva tedna pozneje je predsednik republiškega predsedstva postal Milan Kučan. Volilna udeležba je bila 83,5-odstotna.
Na predvečer tega slavnostnega dogodka pa je bila volja ljudstva, ki je nekoč doživela zmago, skoraj potihoma ukinjena.
Napovedanemu izrednemu stanju, ki bi vladi na neomejeno obdobje dalo v roke moč parlamenta in vojsko spremenilo v pomožno policijo, smo se v času pandemije za zdaj izognili.
So pa poslanci včeraj s 66 glasovi za in le osmimi proti potrdili predlog referendumske novele, s katero želi vlada urediti postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon glede na ustavno določene razloge nedopusten.
Tako želijo pospešiti tudi postopek sprejemanja novih protikoronskih zakonov.
Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi ureja postopek ravnanja DZ v primerih, ko bi bil referendum na določen zakon skladno z ustavno določenimi razlogi nedopusten.
Ustava namreč določa, da referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč.
Zakaj Slovenija ni Švica?
— dr. Bojan Dobovšek (@BojanDobovsek) December 26, 2019
Mogoče tudi zato, ker Švicarji hočejo urejeno državo in razumejo, da je referendum najvišja oblika demokracije. Pri nas pa problematizirajo referendume, civilni nadzor nad tajnimi službami, onemogočajo politično udejstvovanje in zavirajo razvoj.#dovolj pic.twitter.com/xcxEMJKeBH
Po noveli bi bili lahko takšni zakoni razglašeni in uveljavljeni takoj, ko ne bo več zadržkov morebitnega veta državnega sveta.
Z novelo bi tako pridobili do osem dni krajšo časovnico tudi pri postopkih sprejemanja novih ukrepov za blažitev posledic epidemije Covid-19.
Med njimi tudi Slovenija. In tudi takrat je Janša "reševal situacijo" v sodelovanju z vsemi, ki se že tudi skoraj 30 let svaljkajo po državnih službah. pic.twitter.com/wnpZl0lyre
— Neopredeljen (@Neopredeljen1) March 26, 2020
Zavrnjena je bila tudi določba LMŠ, da bi morali poleg vlade sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev.
Še pred glasovanjem o predlogu novele so poslanci glasovali tudi o predlogu dopolnila LMŠ, s katerim so skušali v največji opozicijski stranki v novelo dodati določbo, da bi morala poleg vlade sklep, da referenduma o nekem zakonu ni utemeljeno sklicati, podpreti tudi dve tretjini prisotnih poslancev.
K podpori dopolnila so opozicijske poslance pozvali v Levici.
A že v razpravi so to možnost kritizirali ne le v koalicijskih poslanskih skupinah, temveč tudi v SD in SAB. Večina v DZ je tako glasovala proti predlaganemu dopolnilu.
S 66 glasovi proti osmim pa so prisotni poslanci podprli novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Kot je v razpravi poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je ta nujna, da bi lahko ukrepe za pomoč ljudem in gospodarstvu ob epidemiji koronavirusa uveljavili čim hitreje.
Zanimivo pa je, da je zoper takšno ukinitev glasu ljudstva glasovala zgolj stranka Levica, ki je opozorila, da si je s tem tudi parlament vzel več pravic, kot bi si jih po ustavi smel.
Državni zbor si je pravkar s 66 glasovi za in 8 glasovi Levice proti pripisal moč, da se postavi nad ljudstvo in odloča, kdaj je referendumska pobuda, vložena s podpisi državljanov, nedopustna. /1 pic.twitter.com/IGQRDt4Pkh
— Levica (@strankalevica) April 7, 2020
»Državni zbor si je pravkar s 66 glasovi za in 8 glasovi Levice proti pripisal moč, da se postavi nad ljudstvo in odloča, kdaj je referendumska pobuda, vložena s podpisi državljanov, nedopustna. Uradni razlog je skrajšanje postopkov zaradi epidemije koronavirusa, vendar ukrep ne vsebuje nikakršnih določil o začasnosti. Z dvotretjinsko večino je bila ustava rokohitrsko spremenjena brez kakršnekoli resne razprave. Razočarani smo nad opozicijo, ki je sodelovala pri tem početju. Pravkar je namreč Janševi vladi omogočila, da odslej neovirano sprejema represivne, varčevalne in protidemokratične ukrepe,« so opozorili v stranki Levica.
Slovenian PEN club against the dismantling of civil rightshttps://t.co/gGELdbzscm
— Mika Jak (@MikaPoplar) April 6, 2020
In kakor leta 1990 so se proti omejevanju pravic znova postavili - člani PEN kluba.
Zgodovina se res ponavlja, včasih kot tragedija, včasih kot farsa ...
Pred 30 leti so v Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske in demokratične volitve ter zadnje, ki so jih izpeljali v Jugoslaviji. Teh 30 let je v slovenski zgodovini po besedah zgodovinarja Repeta edino nepretrgano obdobje trajanja parlamentarizma.https://t.co/ft1mnvf7Rn
— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) April 8, 2020
Da je hitro ukrepanje v času pandemije nujno je sicer res, da pa se takšno ukrepanje da v naprej, brez časovnih omejitev pa je nekaj, na kar so kot nesprejemljivo opozorili tudi v Evropski komisiji.
In zato je res paradoksalno, da trideset let po prvih večstrankarskih volitvah, kjer so levičarji izgubili, demokratične standarde v Sloveniji znova brani - najbolj leva stranka v slovenskem parlamentu.
