Raziskujemo in pojasnjujemo: Slovenski pristop k boju proti terorizmu

Potem, ko smo pretekli teden obravnavali pristop Evropske unije do boja proti terorizmu, nadaljujemo s predstavitvijo slovenske protiteroristične zakonodaje.

Kazenski zakonik

V Sloveniji je primarni protiteroristični pravni dokument Kazenski zakonik RS, ki se v več členih nanaša na terorizem.
108. člen tako opredeljuje sam terorizem, kot kakršnokoli dejanje, katerega stori kdo »z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil«. Med teroristična dejanja dalje člen našteva: napade na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine, ugrabitve ali zajetja talcev, precejšnje uničenje državnih ali zasebne lastnine, zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem pasu (npr. naftno/plinovodno ploščadjo), ugrabitev plovila, zrakoplovov in vozil tovornega ali javnega prevoza, proizvodnja, posest in uporaba kakršnegakoli orožja, streliva, eksploziva in jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja, spuščanje nevarnih snovi ali povzročanje požarov, poplav ali eksplozij, ter ogrožanje oskrbe z osnovnimi naravnimi viri (voda, elektrika, itd.).

Člen našteva oblike kaznivih dejanj, za katere so zagrožene kazni od enega do petnajstih let zapora. Najmanjša kazen grozi tistim, ki pripravljajo ali pomagajo pri pripravi izvedbe terorističnega delovanja, medtem ko največja kazen grozi tistemu, ki v teku izvedbe kaznivega dejanja »naklepno vzame življenje eni ali več osebam« in sicer najmanj petnajst let zapora.

Naslednji člen se nanaša na finančno plat terorizma in sicer je tako kaznovanje tako namerno zagotavljanje kot zbiranje denarja z namenom financiranja teroristične združbe ali dejanja, pri čemer storilcem grozi kazen od enega do petnajstih let zapora. Storilcem se prav tako odvzame denar in premoženje.
110. člen dalje kaznuje »ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj« z zaporom od enega do desetih let.
Ista kazen je predvidena tudi za ljudi, ki novačijo in usposabljajo ljudi za izvajanje terorističnih kaznih dejanj, kamor spada že samo članstvo v taki združbi.

Že sedaj kazenski zakonik (v 11. členu) omogoča kazenski pregon tistih ljudi, ki teroristična dejanja storijo v tujini. Pri tem je potrebno omeniti, da se nekatera druga kazniva dejanja lahko smatra za teroristična (glede na njihov končni cilj – dosego spremembe političnega sistema) in sicer: veleizdaja, napad na ozemljsko celovitost, napad na neodvisnost države, kršitev ozemeljske nedotakljivosti, uboj predsednika republike, nasilje zoper najvišje predstavnike države, nasilje zoper predstavnike tujih držav ali mednarodnih organizacij, oborožen upor, diverzija, sabotaža, vohunstvo, ter ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Brez strategije?

Konec oktobra 2012 so državnozborski poslanci sprejeli Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016, v kateri so zapisali, da je resolucija »kot bistveno varnostno grožnjo oziroma tveganje prepoznava grožnjo terorizma z vsemi njenimi pripadajočimi oblikami ekstremnega nasilja, katerih vir so medverska in medetnična nasprotovanja, verski ekstremizmi, regionalni konflikti ter spremembe v družbenopolitičnem in gospodarskem smislu, ki so inspiracija terorističnega dejanja levo in desno usmerjenih ekstremističnih gibanj ter nacionalističnih, separatističnih in verskih skrajnežev«.

Pri tem resolucija izpostavlja, da je Slovenija zaradi vpetosti v svetovni, predvsem pa evropski svet lahko tudi tarča novodobnega, transnacionalnega terorizma. Slovenija je predvsem ogrožena kot tranzitna država med preostalimi članicami Evropske unije ter regijo Zahodnega Balkana, od koder je izšlo več sto pripadnikov različnih (islamističnih) terorističnih skupin, ki so aktivne na Bližnjem vzhodu. Pohvalili so, da je Slovenija vzpostavila »temelje sistematičnega obravnavanja groženj mednarodnega terorizma«, a hkrati niso dejansko okrepili policijo, ki ima v tem sistemu eno od ključnih vlog. To je posledica tega, da gre pri nas za navidezno odsotnost grožnje, tako da »grožnja terorizma ni bila celovito obravnavana, ampak je bila ves čas prepuščena oceni in zmogljivosti posameznih varnostnih subjektov. «

Dalje je resolucija določila, da je potrebno do konca leta 2016 narediti »državno strategijo boja zoper organizirano kriminaliteto in boja zoper terorizem, ki bo opredeljevala multidisciplinarne ukrepe vseh subjektov v državi ter opredelila ravni sodelovanja in izvedbe konkretnih preventivnih in omejevalnih ukrepov ter obenem omogočila pravosodnim in varnostnim organom pravočasno odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj organizirane kriminalitete ter pravočasno ukrepanje države v primeru zaznave pojavnih oblik terorizma«.

Na policijo oz. ministrstvo za notranje zadeve smo se obrnili s prošnjo, zakaj ni prišlo do izdelave resolucije. Njihov odgovor objavljamo v celoti:

V prihodnjih mesecih se obeta še ena novela kazenska zakonika, ki bo v slovensko zakonodajo prenesla določila evropske glede boja proti terorizmu.

Osamljena dejanja

Kot že rečeno, je Slovenija do sedaj relativno mirno prestala obdobje, ko so se preostale evropske države soočale z večjimi terorističnimi napadi. Največjo grožnjo je predstavljal Josip Zagajski, hrvaški državljan, katerega so slovenski mejni policisti julija 2009 razorožili na mejnem prehodu Dobova, ko je grozil z razstrelitvijo ročne bombe. Policisti so uspeli preprečiti aktivacijo bombe, nakar so ugotovili, da je Hrvat imel pri sebi še štiri granate. Med zaslišanjem se je izkazalo, da je Zagajski imel načrt priti v Ljubljano in nato z granatami pred državnim zborom oz. predsedniško palačo napasti vidnejše slovenske politike, pri čemer je omenil takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja in notranjo ministrica Katarino Kresal. Decembra istega leta je bil zaradi storjenega kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi (upiranje razorožitvi), nedovoljne proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom (posedovanje granat) ter terorističnega delovanja (grožnja z atentatom) obsojen na skupno kazen enajstih let zapora.
 

Za teroristična dejanja, storjena v tujini, bi lahko obsodili tudi Slovence, ki so se po spreobrnitvi v islam radikalizirali in se pridružili islamistični teroristični organizaciji in aktivno delovali na bojiščih v Siriji. A razen zaslišanja se jim v Sloveniji ni zgodilo nič. Nasprotno, šele Italija je morala maja lani zahtevati izročitev Roka Žavbija, ki je leta 2013 odšel v Sirijo, nakar se je po vrnitvi na italijanskem ozemlju. ukvarjal tudi s novačenjem, usmerjenem oz. pripravo potencialnih novih borcev. V Italiji mu tako grozi do petnajst let zapora, a mu bodo zaradi sodelovanja s preiskovalci in kesanja gotovo pripisali manj. Kot so konec lanskega leta sporočili italijanske oblasti, je Žavbi prvi bivši mudžahid, ki sodeluje z organi pregona pri razkrivanju mreže ekstremistične skupine, povezane z Islamsko državo.