V VS OZN o ukinitvi misije Unmik in nevarnosti kosovske vojske

Rusija je ob podpori Kitajske danes v Varnostnem svetu Združenih narodov vztrajala, da mora misije ZN na Kosovu (Unmik) nadaljevati svoje delo, zahodne države pa so na zasedanju VS ZN o razmerah na Kosovu menile, da je misija po 18 letih preživeta in bi jo morali ukiniti, glede na to, da podvaja delo misije EU (Eulex).

Ameriška diplomatka Michele Sisosn je pozvala k postopnemu ukinjanju Unmika, ki je po 18 letih dela izpolnil svojo nalogo. Predlagala je tudi, da bi bila podobna zasedanja VS ZN ob predaji poročila generalnega sekretarja ZN na vsake pol leta in ne več na vsake tri mesec kot doslej.

ZDA bodo še naprej podpirale Kosovo v prizadevanjih za vstop v mednarodne organizacije, meje na Balkanu so določene in trdne, za Unmik pa gre preveč denarja, je še dejala. Podobna mnenja so izražali tudi predstavniki drugih zahodnih članic VS ZN. Vsi skupaj so tudi pozivali k nadaljevanju dialoga med Srbijo in Kosovim.

Ruski veleposlanik Vladimir Sofronkov je skupaj s srbsko ministrico za pravosodje Nelo Kuburović za vse težave na Kosovu okrivil Albance. Kot sta dejala, je dialog v slepi ulici zaradi Prištine, odnosi so se poslabšali in zaupanja ni prav tako zaradi Prištine, na katero Bruselj premalo pritiska. Poleg vsega naj bi s Kosova na Bližnji vzhod odhajali skrajneži, da se pridružijo teroristom Islamske države. Zaradi tega mora Unmik ostati, sta poudarila. Rusija ima pravico do veta v VS ZN.

Safronkov je tudi opozoril, da je oblikovanje vojske Kosova, ki je v načrtu kosovske vlade v nasprotju z resolucijo VS OZN 1244, nevarne pa so tudi odločitve kosovskega parlamenta glede procesa proti Ramushu Haradinaju. To je po njegovih besedah ilustracija dvojnih standardov, ko gre za strani v spopadu v nekdanji Jugoslaviji. "Ne preseneča nas zamujanje preiskav o zločinih osvobodilne vojske Kosova," je dejal Safronkov in opozoril, da je od poročila Dicka Martya, v katerem je bilo opisana tudi trgovina z organi žrtev zločinov, ki so jih izvajale albanske paravojaške enote, minilo že šest let.

Po oceni Safronkova mora biti tudi Eulex nepristranski v svojem delovanju, saj Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) ni bilo nepristransko, kot dokaz za to pa je navedel, da je bil Ramush Haradinaj pred tem sodiščem kar dvakrat oproščen kljub temu, da je znano, koliko prič proti njemu je bilo ubitih ali pa so umrle v sumljivih okoliščinah. Veleposlanik Rusije je opozoril tudi na fizične napade na kosovske Srbe, uničevanje in odvzemanje njihove lastnine ter poskuse uzurpiranja lastnine srbske pravoslavne cerkve v Dečanih navkljub sodbam sodišč.

"Zaradi vsega tega bi bilo neproduktivno zmanjšati število osebja in proračun UNMIK-a. UNMIK ima ključno vlogo na Kosovu. Zato ni potrebe, da se menja praksa četrtletnih sestankov v VS OZN," je dejal ruski veleposlanik.

Podobnega mnenja je bil predstavnik Kitajske, ki je dejal, da Kitajska spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije in razume zaskrbljenost Srbije zaradi Kosova. Kitajska je podprla delo UNMIK-a ter izrazila upanje, da bosta obe strani spoštovali dosežene dogovore.

Veleposlanik Italije je ocenil, da je normalizacija odnosov Beograda in Prištine ključna in da se lahko doseže skozi dialog. Prištino je pozval, da zaradi volitev ne pozabi na svojo obveznost in uresničitev sporazuma o Skupnosti srbskih občin.

Veleposlanik Švedske je na podoben način ocenil, da je prihodnost Srbije in Kosova v Evropski Uniji. Predstavnik Ukrajine pa je izrazil obžalovanje, ker so kosovske oblasti nadaljevale z poskusi vzpostavljanja vojske ter dejal, da je to privedlo do povečanja napetosti v regiji.

Zasedanje VS ZN se je končalo brez odločitve. Poročilo generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa izraža skrb nad zastojem v dialogu, kakor tudi nad rastjo nacionalizma na obeh straneh. Dialog med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom EU pa je po mnenju Guterresa najboljša pot do mirne rešitve sporov.