Odbora DZ za kulturo in gospodarstvo o večjem vključevanju kulture v turizem

Odbora DZ za kulturo in za gospodarstvo sta se na današnji skupni seji posvetila vprašanju kulturnega turizma. Ker je seja sovpadla z nastajanjem državnih strategij za turizem in za kulturno dediščino, je odbor za gospodarstvo resornemu ministrstvu predlagal, da v strategijo o razvoju turizma vključi poglavje o kulturnem turizmu.

Po seznanitvi s trenutnim stanjem in izzivi, ki jih prinaša kultura v turizmu, kar bo tudi nosilna tema promocije turizma v letih 2018 in 2019, pa je odbor še predlagal vladi, da ustanovi medresorsko delovno skupino za kulturni turizem na ravni države in občin, ki bi odboroma vsako leto poročala o stanju na tem področju. Odbor za kulturo se bo zaradi nesklepčnosti o sklepih današnje seje izrekel prihodnjič.

Po besedah predsednika odbora DZ za kulturo Dragana Matića je več kot jasno, da imata kultura in kulturna dediščina v turizmu velik pomen, projekcije svetovne turistične organizacije pa napovedujejo, da bo kulturni turizem do leta 2020 postal prevladujoči segment v tej panogi. Sinergije med kulturo in turizmom, ki bodo rezultirale v čim boljšem izkoristku kulturnega turizma v Sloveniji, pa je po njegovih besedah mogoče doseči le s skupnim pristopom različnih resorjev in deležnikov.

Ministru za kulturo Tonetu Peršaku se zdi tema pravšnja, saj ima Slovenija po njegovem mnenju izjemen potencial v kulturnem turizmu, ki pa je v veliki meri še neizkoriščen, a posamični primeri kažejo zglede. Razmisliti pa bi bilo treba o promociji in o tem, kako podajati zgodbe, ker so te po njegovem mnenju pomembnejše od atraktivnosti lokacij. Ob dejstvu, da bo leto 2018 hkrati leto evropske kulturne dediščine, je državna sekretarka Damjana Pečnik pripomnila, da kulturna dediščina ni samo breme, ampak ima največkrat tudi gospodarske učinke.

Kot je povedala državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar, je Slovenska turistična organizacija že pripravila operativni načrt trženja turizma in promocije, tudi na področju digitalizacije. Že skoraj v sklepni fazi pa je tudi strategija rasti slovenskega kulturnega turizma, pri kateri sodelujejo ljudje z različnih področij, saj si želijo, da bi "Slovenija postala petzvezdnična destinacija za doživetja".

Kot eno od prednosti Slovenije zaznava v razpršenosti kulturnega turizma od Goričkega do Pirana in od Alp do Bele krajine. K temu lahko pripomore tudi nekaj vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, pa tudi "vsak dodatni vpis že na poskusni seznam lahko doprinese k nadaljnjemu oblikovanju produkta, k zavedanju tega, kaj lahko Slovenija ponudi gostom".

Za dosego ciljev - to je 3,7 milijarde evrov iz naslova izvoza potovanj - pa je potrebno povezovanje in usklajenost z različnimi resorji. Kot je še povedala Eva Štravs Podlogar, bodo predlagali tudi oblikovanje posebnega sklada za povratna in nepovratna sredstva za tiste, ki bi v kulturnem turizmu prepoznali poslovno priložnost.

Uršula Cetinski je kot predsednica Nacionalnega sveta za kulturo pozvala k pripravi strategije kulturnih festivalov po vzoru ljubljanske strategije kulturnega turizma, njeni izsledki pa naj se vključijo v strategijo turizma ter nacionalni program za kulturo. Za ohranjanje kulturne dediščine pa je predlagala čimprejšnjo pripravo t. i. zakona o kulturnem evru.

Jadranka Plut iz društva Asociacija je predlagala raziskavo o tem, kako nevladne organizacije prispevajo k razvoju turizma, obenem je pozvala k sinhronizaciji lokalnih kulturnih programov z državno ravnjo. V kulturnem turizmu pa bi veljalo izrabiti tudi potencial ljubiteljskih kulturnih društev, je menila predsednica zveze teh društev Mija Aleš.

Poslanci so v razpravi opozorili na nekatere pomanjkljivosti kulturnega turizma, kot primer dobre prakse pa je bil večkrat omenjen Podčetrtek. Aniti Koleša (SMC) se zdi nenavadno, da ena od slovenskih trgovinic ponuja skodelice in poslikave z deli Gustava Klimta, čeprav imamo svoje zgodbe, kot je Veronika Deseniška.

Saša Tabaković (SMC) je poudaril pomen kulturne diplomacije, ki bi lahko storila več na mednarodni ravni, gospodarstvo pa bi moralo začutiti potrebo po vlaganju v kulturo, da bi več sredstev ostalo za vsebine. S tem se je strinjal tudi Branislav Rajić (SMC), ki je obenem pripomnil, da se težko odločamo za prodajo gradov, čeprav obstajajo možnost pogodb, s katerimi bi določili pogoje lastnikom.

Po mnenju Marka Ferluge (SMC) bi lahko delali zgodbe tudi iz versko-kulturnega turizma, okrcal pa je šolstvo, da daje premalo poudarka kulturi. Tudi Anja Bah Žibert (SDS) je prepričana, da bi, ko je govora o kulturnem turizmu, moralo sodelovati še ministrstvo za izobraževanje. Po njenem mnenju pa bi se lahko posvetili tudi družinskemu turizmu.