Odbor zavrnil vsa dopolnila k proračunu za leto 2018

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog državnega proračuna za leto 2018. Vloženih dopolnil opozicije ni podprl. V soboto bo obravnaval še predlog sprememb proračuna za leto 2017, oba pa bo DZ potrjeval prihodnji teden.

Vlada še naprej načrtuje, da se bo proračunski primanjkljaj v letu 2018 znižal na 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je o danes obravnavanem dokumentu povedala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Odbor za finance in tudi druga delovna telesa državnega zbora so se s predlogom proračuna za leto 2018 seznanili že v oktobru, zatem pa je vlada na osnovi povedanega v razpravah pripravila dopolnjen predlog.

Pri tem je pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra. Je pa potrdila nekatere prerazporeditve, in sicer je po dva dodatna milijona evrov zagotovila za obnovo športne infrastrukture in popolnitev državnih rezerv, ki so se izpraznile zaradi oskrbe migrantov, za to vsoto pa zmanjšala odhodke za plačila tujih obresti.

Ministrica je pojasnila, da so te štiri milijone evrov našli na podlagi izvedenih ukrepov upravljanja z dolgom države, in sicer predvsem z odkupom dolarskih obveznic ter izdajo novih evrskih z nižjimi obrestnimi merami. "To nam omogoča znižanje odhodkov na tej postavki in jih lahko namenimo za druge nujne potrebe, ki so bile izkazane tudi skozi posamezna vložena dopolnila," je dejala.

V državni proračun naj bi se leta 2018 steklo 9,3 milijarde evrov, odhodki pa so še vedno načrtovani v višini 9,6 milijarde evrov. Tako naj bi presežek odhodkov nad prihodki čez dve leti znašal 305 milijonov evrov oz. 0,7 odstotka BDP, je povedala Vraničar Ermanova.

V opoziciji so vladi očitali, da je v DZ prinesla brezpredmeten proračun, saj na novembrski seji očitno ne bodo sprejemali tudi predloga zakona o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju, zaradi česar bo lahko v proračunu zmanjkalo tudi 200 milijonov evrov. "Imate tudi stavko zdravnikov, številke niso definirane," je opozoril Marko Pogačnik (SDS), ki se je tudi vprašal, kdo bo bdel nad proračunom, ko pa še vedno nimamo fiskalnega sveta.

Da ukrepi na področju stroškov dela v javnem sektorju za leto 2017 še niso usklajeni, se Janiju Möderndorferju (SMC) ne zdi težava. "Minister se gre nazaj pogajat s sindikati in ne vidim nobenega razloga, da se ta zadeva ne bi rešila," je dejal. Dodal je še, da je proračun vezan na vsak zakon, ki ga sprejema DZ, po tej logiki ga torej sploh ne bi mogli nikoli sprejeti.

Luka Mesec (ZL) je predlog proračuna za leto 2018 ocenil kot nepravičnega na strani prihodkov in nesolidarnega na strani odhodkov. Pri odhodkih se še vedno varčuje na račun socialno ogroženih, na strani prihodkov pa se "znižujejo davki, ki bistveno bolj bremenijo denarnico upokojenca s 500 evrov pokojnine kot pa menedžerja s 5000 evrov plače", je dejal.

Zdaj ko imamo gospodarsko rast, bi morala vlada po Meščevem mnenju najprej skrbeti za odpravo posledic krize. Namesto, da se daje davčne odpustke najbolje plačanim, je treba poskrbeti za življenjski standard tistih, ki imajo najmanj, je zahteval. Dodatnih sto milijonov evrov prihodkov v proračun bi denimo lahko zagotovili z zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb na evropsko povprečje, kot so predlagali v ZL.

A Vraničar Ermanova je spomnila, da lahko višje odhodke prinese zgolj višja gospodarska rast, ne pa nominalno zviševanje davčnih stopenj. Predlog proračuna je po njenih besedah pripravljen premišljeno in ob upoštevanju ključnih ciljev in prednostnih področij, predstavlja pa kompromis med najrazličnejšimi potrebami in trenutnimi zmožnostmi.

K predlogu proračuna za leto 2018 so poslanske skupine opozicije vložile 26 dopolnil, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.