»Piromani iz SDS obljubljamo kvalitetno gašenje«

»Migracije, kot smo jim priča sedaj, niso le humanitaren in družbeni problem, temveč gre za resen ekonomski in socialni problem. Posledice levičarskih pogledov na migrantsko politiko, ki jo pod pretvezo strpnosti tako v Evropi kakor tudi v Sloveniji zagovarjajo socialisti, lahko vidimo na primeru številnih, nekoč razmeroma varnih zahodnoevropskih držav. V njih beležimo znatno povečanje števila nasilnih in kriminalnih dejanj, predvsem pa so je povečalo število terorističnih groženj in dejanskih napadov,« opozarja na spletni strani SDS predsednik Janez Janša in v primeru svoje vlade napoveduje, da se bo Slovenija vsem tem nevarnostim povsem izognila.

Težava je le ena – da želi sedaj posledice požara gasiti tisti, ki je sam pomagal netiti požare. Begunci namreč v Evropo in Slovenijo sploh ne bi pribežali, če njihove države ne bi bile v takšnem obupnem razsulu. Milijoni so brez streh na glavo, na stotisoče je mrtvih in ranjenih. Nekoč povsem spodobno delujoče države so se spremenile v pogorišča. In zakaj? Zaradi neumne, kratkovidne intervencijske politike ZDA. SDS pa je v preteklih letih dosledno podpirala politiko ameriških intervencij na Bližnjem vzhodu – v Iraku, Libanonu, Siriji in tako naprej. Ni je ameriške intervencije, ki ji v SDS ne bi rahločutno prikimali.  

In čeprav Ustanovna listina OZN določa, da se morajo vse države vzdržati vsake grožnje ali uporabe sile proti nedotakljivosti ozemlja in politični neodvisnosti katerekoli druge države je prav Vilniuška izjava, ki jo je SDS podprla, zahtevala neutemeljeno »razorožitev Iraka«. Izjavo je podpisal poznejši vidni član SDS Dimitrij Rupel, javno pa so jo številni branili podporniki te stranke.  

S trditvijo, da »režim Sadama Huseina« predstavlja “nedvoumno in navzočo nevarnost” (clear and present danger) je bila ZDA tudi s pristankom Slovenije dana možnost za javno opravičevanje nezakonite intervencije zoper Irak. To je ugotovil tudi SDS-u pogosto zelo naklonjeni Bernard Nežmah, ki je 12. 2. 2003 v Mladini ocenil, da sta »tako Janšina SDS kot Bajukova NSi sopodpornici ameriških jastrebov,« 7. 4. 2003 pa je menil, da bodo potem »prišli na oblast Janez Janša in Andrej Bajuk, ki pa sta še bolj naklonjena Američanom in njihovemu napadu na Irak.« 

Janez Janša je ob interpelaciji zoper zunanjega ministra Rupla leta 2003 tudi dejal, da »SDS ne bo podpisala interpelacije zoper znanega ministra,« ker se s tem želi »razrahljati poskus, da se vzpostavi enotna politika pred zgodovinskim odločanjem Slovencev o EU in Natu.« V parlamentu pa je Janez Janša mirovnikom sporočil, da »ne verjame tistim, ki so za mir samo zdaj v tem primeru, ko je pač ogrožen nek diktatorski režim; v tem primeru je Sadam Husein najbolj za mir.«  

Vse to je bila voda na mlin nezakonitega napada na Irak. Sadama Huseina so nato z nezakonito »intervencijo« na podlagi laži o iraškem »orožju za množično uničevanje« res zrušili z oblasti, vendar so iz Iraka hkrati naredili pogorišče in mučilnico, iz ameriških zaporov v Iraku (Abu Graib!) pa univerzo za rekrutacijo ISIS-a in Al Kaide. 

Na tej podlagi se je požar rušenja držav in terorizma razširil še v Libijo in Sirijo, še prej pa v Afganistan, kjer se ZDA še danes borijo v svoji večni »vojni proti terorizmu.« Potem je zaradi nespametne politike gorela in zaradi eksplozij in strelov odmevala vsa Evropa od Pariza do Londona, Berlina in Madrida, desne stranke pa so uspešno izkoristile strah ljudi pred begunci, ki jih nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo nespametne politike skrajno desnih strank. 

To je tipičen primer dvojne morale. Res je presenetljivo opazovati, kako se danes SDS, ki je napade na suverene države dosledno podpirala, sedaj zgraža nad begunci na slovenskih mejah ter nam ponuja svoje »instant« rešitve v obliki še večje represije nad migranti ter boljše zavarovanje meje z »rezalno žico« po madžarskem vzgledu. 

Če bi imele ZDA nekaj manj takšnih topoumnih in bedastih evropskih zaveznikov za svoje nespametne intervencije po svetu, bi bilo morda v naši okolici nekaj manj nepravičnih vojn, s tem pa tudi beguncev v Evropi. Na to, da vojne nujno pomenijo begunce v Evropi, bi torej SDS morala misliti že leta 2003, ko jih ta zadeva seveda ni prav nič ni brigala. Tedaj so razmišljali samo o tem, kako Slovenijo čim prej poriniti v NATO. Kot tisti, ki je za dvajset srebrnikov prodal - vemo koga - so bili pripravljeni pozabiti na zavezo k miru, zapisano v slovenski ustavi, samo da bi dosegli svoj zveličavni cilj – vstop Slovenije v NATO. 

Zaradi tega cilja so bili pripravljeni podpisati in podpreti vse, samo da bi ameriški senat dal zeleno luč Sloveniji in državo s petim členom Washingtonske pogodbe menda »zavaroval.« In kako smo »zavarovani« sedaj? NATA in znamenitega petega člena sedaj ni nikjer (no, v Mediteranu NATO res prevaža migrante v Italijo), Slovenija pa se sama sooča z begunci in migranti, ki so seveda vsaj delno tudi rezultat napačnih in nezakonitih intervencij zveze NATO (še posebej v Libiji) in bolj ali manj samostojnih napadov največje članice te vojaške zveze na različne »tarče« na Bližnjem vzhodu. 

Le kdo bi torej danes lahko SDS-u verjel, ko obljublja hitro rešitev begunske oziroma sedaj že zgolj »migrantske« krize? Bodo tisti, ki pred 15 leti niso videli dlje od svojega nosa jutri znova naši modri vladarji, ki nas bodo uspešno peljali skozi vse prihodnje zunanjepolitične viharje? 

To je enako, kakor če bi upali, da bodo kronični piromani postali najboljši gasilci. Pri čemer ni malo primerov, ko so bili najboljši gasilci v resnici tudi – piromani. Danes nam ti SDS-ovski piromani širokogrudno ponujajo svoje usluge, ki pa jih sploh ne bi potrebovali - če se že pred desetletjem in pol v bližnjevzhodnem seniku ne bi tako neodgovorno igrali z ameriškimi intervencijskimi vžigalicami. 

S sloganom »SDS zate« zato SDS res dobesedno »zažiga«. Ampak še bolj v skladu s tradicijo stranke bi bilo, če bi svoje usluge oglaševali, kar z naslednjim sloganom: »Piromani iz SDS obljubljamo kvalitetno gašenje.«