Ne kraji in izdaji

Kaj je huje, kraja ali izdaja?

To je ključno vprašanje, ki se je v Sloveniji v tej predvolilni kampanji izkristaliziralo kot tisto, ki je v zadnjih štirinajstih dnevih določalo ton političnih razprav.

Na eni strani so predvsem desnosučne stranke okoli SDS-a in Janeza Janše ter njegovih satelitov opozarjale, da ni pomembno, kdo je in kako organiziral in objavil tajno posnete prisluhe, saj menijo, da je edino pomembno, da ti razkrivajo korupcijo v Sloveniji.

Korupcijo so enačili s krajo. Trdili so, da je pomembno le to, da nekateri kradejo in ne problematizirati in kritizirati tiste, ki so korupcijo in kraje dejansko odkrili. Janez Janša je celo zatrdil, da bi izraelskemu »zasebnemu Mosadu«, podjetju Black Cube morali postaviti spomenik, če so res razkrili razsežnosti korupcije v Sloveniji.

Na drugi strani pa so vladne stranke, premier Robert Golob, stranka Svoboda in njeni koalicijski partnerji opozarjali predvsem na dejstvo, da so se predstavniki podjetja, ki je znano po podobnih spornih kampanjah vplivanja na volitve in diskreditiranja določenih oseb v tujini mudili na sedežu stranke SDS in da so zelo verjetno v ozadju kampanje tajnih posnetkov, ki je bila usmerjena zgolj proti strankam iz vladajoče koalicije.

Obenem so opozarjali na dejstvo, da je podjetje Black Cube tesno povezano z državo Izrael, sedanja vlada pa je imela kritičen odnos do izraelskega genocida nad Palestinci ter da gre zato tudi za poskus vplivanja na slovensko demokracijo ter ogrožanje slovenske suverenosti.

Israeli spies stand accused by Slovenian law enforcement of helping leak recordings designed to undermine PM Robert Golob’s government ahead of a national election.

The espionage claims land at a moment of heightened anxiety in Europe.

https://t.co/KJPu2ytYyd pic.twitter.com/u6gsOVrsDX

— POLITICOEurope (@POLITICOEurope) March 19, 2026

Kdo od obeh polov ima torej prav?

Kratek odgovor je – ne prvi in ne drugi.

Opozicijske stranke pravilno opozarjajo, da je korupcija, razkrita v prisluhih resen problem. Toda ni vseeno, ali so to korupcijo razkrili državni organi, žvižgači, mediji ali tuje tajne službe, pa čeprav zasebne.

Kadar korupcijo in druge »nečednosti« vladajočih in drugih močnikov, ki menijo, da so nedotakljivi, odkrivajo mediji ali državni organi, objektivno in transparentno, potem je to kar počnejo, legitimno – celo, kadar politike ulovijo z načeloma nezakonitimi prisluhi. Kaj pa, ko to počnejo zasebne »detektivske« agencije?

Vprašajmo se - bi neka z izraelskim Mosadom povezana menda zasebna organizacija res brez težav, ob plačilu, organizirala podobno kampanjo tudi za stranke leve sredine? Seveda ne, kajti Tel Aviv si želi na oblasti do Izraela prijazno, desno vlado. To pa pomeni tudi, da »odkrivanje korupcije« s strani neke izraelske organizacije služi tudi izraelskim interesom. Tisti, ki se na ta način povezuje s tujino, dejansko podreja interese svoje države tujcem. Ob tem je takšno ravnanje po slovenski zakonodaji nedovoljeno, finančni tokovi, s katerimi so bile te usluge kupljene pa netransparentni.

Stranka, ki izvede kaj takega, je »dolžna« dvema gospodarjem – tako nekaterim poslovnežem, svojim »bankomatom« preko katerih je plačala za posel, hkrati pa tudi tujim tajnim službam, ki za to raboto vedo in lahko domače politike s tem kadarkoli kompromitirajo. Beseda izdaja je zato povsem primerna za opis tega dejanja.

Torej, če prav razumem Golobovega državnega sekretarja Vojka Volka razkrivanje korupcije ogroža nacionalno varnost.
NVOji se že derejo: "Korupcijo v ustavo"

1.ČLEN Ustave.
Slovenija je demokratična republika zgrajena na korupciji. pic.twitter.com/JDpDCULrbX

— Sergij (@2021m2021) March 19, 2026

Po drugi strani pa tudi politiki in poslovneži ter drugi posamezniki, ujeti v prisluhih kot tisti, ki so koruptivni in njihovi »nadrejeni« niso povsem brez madežev.

Kako je namreč mogoče, da v času sedanje vlade menda neodvisni organi, policija in tožilstva niso naredili dovolj, da bi bila odkrita domnevna »10 odstotna provizija« ljubljanskega župana Zorana Jankovića, domnevne kraje milijonov pri drugem tiru ter plačevanje medijev iz proračunov javnih podjetij?

V tem pogledu so bila razkritja na spletni strani »anti-corruption2026« kljub očitni politični pristranskosti, nezakonitem vdoru v zasebnost intervjuvancev in jasni nameri, da vplivajo na politični proces – vsekakor dobrodošla. Kljub dejstvu, da so pridobljena na nezakonit način, so v boju proti korupciji, ki se je zasidrala vsepovsod, lahko le v korist družbe in državljanov.

In če smo pred dilemo, komu dati glas v nedeljo, če smo tako proti vazalstvu države tujim vplivom in hkrati proti korupciji znotraj države, potem bi bil najboljši odgovor pred volilnimi skrinjicami, logično, točno tisti, ki smo ga že opisali v naših dveh analizah – da glasujete s srcem in obkrožite nekoga od tistih, ki niso vpleteni ne v eno in ne v drugo zgodbo.

Kordiš pravi, da je samo on na levi. Torej vsi volit MI Socialisti ?

— ;) (@NOTRANJIMINI) March 20, 2026

Izbira je velika, čeprav ima vsaka od teh strank tudi kakšno napako.

Izberete lahko med vladno Levico, ki ima kar nekaj všečnih stališč, a je s kimanjem ob slabih odločitvah vlade in begom dveh ministrov z glasovanja za pridružitev Slovenije k tožbi Južne Afrike zaradi genocida nad Palestinci in zagovarjanja nadaljevanja Janševe politike do Rusije zapravila del svoje verodostojnosti.

Salonski ministri Levice, Luka Mesec, Asta Vrečko in Simon Maljevec so ob tem pred prejšnjimi volitvami obljubljali, da bodo zagovarjali izstop iz Nata, namesto tega pa so žegnali nakupe orožja in militarizacijo države brez primere.

Zato so tudi šli v politično simbiozo s stranko Vesna, ki naj bi jim zagotovila fine poslanske plače tudi v prihodnje in povrnila kanček verodostojnosti pri tistih, pri katerih so jo medtem zapravili.

Najprej naj @AstaVrecko odvrže za tisoče evrov oblekic, @LukaMesec pa reybanke,pa šoferje in varnostnike in vsemu luksuzu,ki ga travnate odkar ste bedaki na vladi..pa maljevac naj ne žre za tisoče evrov na obrok!#mrš hinavci leni! https://t.co/wfLUZwgPlO

— Naočarka  (@bigolebagole) March 20, 2026

Tu je tudi Zaupanje z zelo dobrimi zunanjepolitičnimi stališči in bojem za pravice od vsakogar pozabljenih upokojencev, a se Karla Erjavca držijo tudi sence starih vlad. Vladimir Prebilič pa obljublja »prerod« države in je prav tako zelo izboljšal svoje nastope, a je glede vojne v Ukrajini še vedno zelo enostranski in zaslepljen. In lahko le upa, da bodo volivci odmislili »izdajo« Vesne po zadnjih evropskih volitvah.

Ker Prebilič je čist, ne? Predvsem integriteto ima veliko...ahem...Vesna, ne?

— Lev Ludwig (@PremierJJ44BC) March 14, 2026

Zmagu Jelinčiču (SNS) je potrebno priznati, da je glede kritike ZDA, ameriške agresije in nujnosti sodelovanja z Rusijo dosleden že desetletja, toda njegova ostra antimigrantska retorika je pogosto na meji ustvarjanja nevarnih stereotipov do ljudi, ki so dejansko v mnogih primerih le žrtve zahodnih imperialnih intervencij. Stranke pa se ob tem drži tudi slab sloves podpiranja zadnje in zelo represivne Janševe vlade.

Resnica je glede migracij podobna SNS-u, toda bolj razumno uravnotežena in umirjena, tudi z jasnim odnosom glede zgrešene politike EU do Rusije in žal bolj nejasnim nastopom glede nekaterih drugih pomembnih vprašanj.

Pirati so glede zunanje politike še večji tradicionalisti, a v slabem smislu – sledenju rusofobne politike do Rusije. Glede njihovega domačega področja, omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, pa že mesece molčijo. 

Tu sta še Alternativa za Slovenijo in Mi, socialisti! Obe stranki na številna vprašanja odgovarjata s pravimi odgovori, razlike med njima so minimalne, nobena tudi ni vpletena v vplive iz tujine in ne v korupcijsko hobotnico doma.

Kaj pa naj storijo tisti, ki so prepričani, da je edina izbira še vedno le med dvema največjima strankama ali koalicijama? Sta res »isti«?

Kratek odgovor je – ne.

Ja, obstaja. Alternativa za Slovenijo. Tam je Violeta Tomič in aktivisti gibanja Slovenija proti rusofobiji.

— PolonaFrelih (@PolonaFrelih) March 12, 2026

Tisti, ki niso dovolj storili za zatiranje korupcije so vsekakor odgovorni za takšno stanje. Zakaj vsega tega pristojni organi niso preganjali doslej je vprašanje, ki obremenjuje sedanje stranke vladne koalicije.

A istočasno ni mogoče mimo dejstva, da o korupciji znotraj neke države lahko govorimo samo, kadar že imamo državo. Da bi državo dobili, da bi bila sploh priznana pa je potrebno, da je država samostojna in neodvisna.

Ne samo to, samostojnost države je povezana s temeljnim načelom, na katerem sloni tudi Slovenija. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb (DKPP), ki je bila uveljavljena 27. januarja 1969 in je stopila v veljavo 27. januarja 1980, uvaja termin »imperativne« pravne norme (jus cogens) in ga definira v 53. členu Dunajske konvencije, ki opredeljuje »normo, ki jo je sprejela in priznala vsa mednarodna skupnost držav kot normo, od katere ni dovoljen noben odmik in je ni mogoče spremeniti, razen z [razvojem] nove norme splošnega mednarodnega prava enakega značaja.«

Pravica do korupcije je temeljni vidik nacionalne suverenosti.

— Jože Gašparič (@jozegas) March 17, 2026

In katere so te norme?

Komisija OZN za mednarodno pravo (ILC) je leta 2022 sprejela »Draft Conclusions on Peremptory Norms of General International Law« (z orientacijskim, ne taksativnim seznamom).

ILC v aneksu navaja naslednje temeljne norme: prepoved agresije, prepoved genocida, prepoved hudodelstev zoper človečnost, temeljna pravila mednarodnega humanitarnega prava, prepoved rasne diskriminacije in apartheida, prepoved suženjstva, prepoved mučenja in pravico do samoodločbe.

Za naš primer je pomembna predvsem pravica do samoodločbe.

Tudi jaz bom volil levo! Moj glas gre stranki Mi socialisti. Kordiš je edini, ki na soočenjih pove tako ko je in daje brce v riti vsem ostlim. Levica je tudi ql.

— Aleš (@Ale92094603) March 20, 2026

Iz pravice do samoodločbe namreč izhaja tudi »načelo neintervencije« v skladu s katerim je prepovedana ne le oborožena intervencija in subverzija proti neki državi, podpiranje uporniških skupin na tujem ozemlju, gospodarska ali diplomatska prisila z namenom podreditve volje druge države in financiranje in logistična podpora paravojaških sil, pač pa so prepovedane tudi »propagandne operacije usmerjene v destabilizacijo tuje vlade.« Načelo prepoveduje neposredno in posredno intervencijo v zadeve, ki po mednarodnem pravu spadajo v domaine réservé – domačo pristojnost države. To pa so tudi volitve.

Meddržavno sodišče je v zadevi Nikaragva zapisalo, da ima »vsaka država pravico do svobodne izbire svojega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega sistema brez zunanjega pritiska.« Če torej to vednost prenesemo na primer zadeve »Black Cube« in objav tajnih posnetkov v Sloveniji, potem je mogoče reči, da obe strani – vladna in opozicijska – nista »isti«. Če so na eni, vladni strani tisti, ki so posredno odgovorni za korupcijo (ker so bili v njo vpleteni ali je niso dosledno preganjali!) so na drugi strani tisti, ki so – v kolikor jim bo povezava s tujimi akterji dokazana – krivi tako za korupcijo, kot za izdajo.

Torej so slabši od prvih.

Brez skrbi.
Janša se ni srečal z Black Cube.
Samo z njihovim človekom.

Giora Eiland - citiran v tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi Gaze.
Njegova stališča so tako skrajna, da so se od njih distancirali celo v .

Je to ta “dober človek”, ki mu je treba postaviti spomenik? pic.twitter.com/9y4DzIIxxu

— Guy Gadbois - ĐiĐi (@Nacvrckan) March 19, 2026

In pri tem gre res za spodkopavanje samega temelja, na katerem stoji država. Takšno predvolilno povezovanje s tujimi akterji namreč ogroža nacionalno suverenost in neodvisnost države.

Korupcija je problem številnih držav. Toda korupcija se lahko razvije samo znotraj države.

Še hujši problem pa je, če v imenu boja proti korupciji - spodkopljemo neodvisnost same države ter sebe in druge pahnemo v hlapčevanje tujim državnim interesom.

Mnogi v Sloveniji pa so na podlagi tega, kar je bilo objavljeno, prepričani, da se je zgodilo prav to in da se je Janševa SDS povezala z »zasebnim Mosadom«, s tem pa ogrozila temelje lastne države.

Gre za dejanje, ki je usmerjeno proti pravici do samoodločbe, proti jus cogensu, proti načelu neintervencije, proti neodvisnosti, samostojnosti in suverenosti Slovenije.

In v tem pogledu je takšno dejanje ne enako hudo kot korupcija vladajočih – pač pa še hujše.

Nihče ni pokradel toliko kot ta. pic.twitter.com/AsPywVP1Kw

— iztok (@iztok20) March 20, 2026

Če bi naredili primerjavo, bi lahko rekli tudi tako: izdaja vitalnih interesov države zaradi domnevnega boja proti korupciji je podobno zavržna in hujša od same korupcije, kot je po mnenju Mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu vojaška agresija »vrhunski mednarodni zločin« večji od drugih zločinov, ki posledično nastanejo. Ali, kot je zapisal britanski sodnik Robert Wright: »Začetek agresivne vojne torej ni le mednarodni zločin; je najhujši mednarodni zločin, ki se od drugih vojnih zločinov razlikuje le v tem, da v sebi združuje vse zlo.« Na podoben način tudi genocid velja za »zločin nad zločini«.

Če se je SDS res povezala z Black Cube zato ni storila nek manjši prekršek, ki bi ga bilo mogoče upravičiti z dobrim namenom – bojem proti korupciji.

Ne, ta korak pomeni, da je bil storjen zločin zoper suverenost in neodvisnost same države Slovenije, iste, za dobrobit katere se Janez Janša in SDS menda tako vztrajno borita.

Situacija je resna in ko je resna, gre Levica na varno na eno kavo.https://t.co/dFEOsQXh1W

— Jani (@JaniF87237679) March 20, 2026

Še več, ta zločin je bil morda storjen ob povezavi z organizacijami iz države, ki dejansko izvaja »zločin nad zločini«.

Izbira na volitvah - in po njih, ko bodo potrebovale podporo - zato ni tako težka.

Če izbirate le med največjo skupino vladajočih strank in njihovo opozicijo, potem dejansko izbirate med tistimi, ki so morda koruptivni ali pa za boj proti korupciji niso naredili dovolj in med opozicijo, ki je poleg izpostavljenosti koruptivnim tveganjem morda vpletena še v izdajo državnih interesov in je v boju za oblast pripravljena žrtvovati celo neodvisnost države.

Če izbirate le med največjimi, med slabimi in slabšimi, potem je logična izbira prva, manj slaba možnost.

Sicer pa je strank na srečo dovolj, da lahko izberemo tudi med strankami, ki (še?) niso niti koruptivne, niti izdajalske.