Kolar Celarčeva se že dalj časa otepa kritik tako koalicije kot opozicije

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v odzivu na interpelacijo, ki jo je zoper njo vložila SDS, med drugim dejala, da jo razume kot enega v vrsti pritiskov, da bi umaknili predloge, ki po njenem mnenju zdravstveni sistem delajo transparentnejši. Dejstvo je, da se je zdravstvena reforma izkazala za enega najtrših orehov zdajšnje koalicije.

Kolar Celarčeva bo morala svoje delo že drugič zagovarjati pred poslanci. V prvo so ji poslanci SDS med drugim očitali odgovornost zaradi nepriprave ključne zakonodaje na področju zdravstva. Danes pravijo, da del zakonodaje še manjka, tista, ki je predlagana, ni usklajena s koalicijo, nekatere rešitve pa so po mnenju zakonodajno-pravne službe v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo.

Tudi v koaliciji so pričakovali, da bo ministrica s svojo ekipo hitreje in učinkoviteje reševala težave v zdravstvenem sistemu. DeSUS je ministrico tako denimo ob prvi interpelaciji podprla, vendar ob njeni obljubi, da bo v kratkem pripravila ključne zakone s področja zdravstva.

Med zakoni, ki tvorijo zdravstveno reformo, je bil doslej sprejet zakon o lekarniški dejavnosti, a je v ustavni presoji.

Odbor DZ za zdravstvo ravno danes razpravlja o noveli zakona o zdravniški službi, s katero med drugim urejajo področje specializacij. Do novele in njenega sprejemanja po nujnem postopku so bili vseskozi kritični mladi zdravniki, na ministrstvu pa so zagotovili, da bodo nekatere njihove zadrege rešili z dopolnili.

Novela zakona o pacientovih pravicah je šla junija skozi prvo obravnavo v DZ. V razpravi so bili poslanci, tudi iz koalicije, kritični, motilo jih je zlasti to, da novela ne bo prispevala k skrajševanju čakalnih vrst. Opozarjali so tudi, da bo povzročila dodatna administrativna bremena za zdravstvene delavce.

Zatika se pri noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi jo moral matični odbor obravnavati konec junija, a je obravnavo spričo pomislekov zakonodajno-pravne službe DZ in posledično obilice dopolnil, ki so jih člani dobili tik pred sejo, prestavil. Novela med drugim ureja področje podeljevanja koncesij v zdravstvu in določa omejitve dela zdravnikov pri drugih delodajalcih, v zdravniških organizacijah pa ji nasprotujejo. O dopolnilih se koalicija še usklajuje.

Prav tako je precej prahu dvignila priprava novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki med drugim ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomešča z zdravstvenim nadomestilom. Po javni razpravi, v kateri je bilo podana vrsta pripomb, predlog na ministrstvu za zdravje še popravljajo, nato pa naj bi novo različico pretresala še koalicija.

Ministrica je sicer že večkrat napovedala predložitev dopolnjenega predloga zakona. A je tudi v koaliciji slišati dvome, da bi ta ključen reformni zakon lahko spravili pod streho v tem mandatu.

Da bi bilo treba sprejemanje zakonodaje pohitriti, ne skrivajo niti v vladni SMC, iz kvote katere prihaja Kolar Celarčeva, četudi za ministrico stojijo in so danes v odzivu na interpelacijo predvsem izpostavili pritiske in lobije, ki blokirajo zakonske spremembe. Iz koalicijskih SD in DeSUS pa so konec prejšnjega meseca ob siceršnjih ocenah v zdravstvu prihajale celo ocene, da je Kolar Celarčevi situacija v zdravstvu ušla iz rok.

S kritikami ne skoparijo v opoziciji. Ob čakalnih dobah v zdravstvu so med bolj izpostavljenimi problemi, na katere opozarjajo, rdeče številke pri poslovanju javnih zdravstvenih zavodov. Nazadnje so na seji komisije DZ za nadzor javnih financ, sklicani na predlog SDS, pred dvema dnevoma kritično ugotavljali, da je Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana lani beležil več kot 25 milijonov evrov izgube, kar je štirikrat več kot leto prej.

Prav danes pa odbor za zdravstvo na predlog SDS obravnava tudi problematiko združevanja in ukinjanja javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji. Posebej so v javnosti odmevali načrti združevanja Bolnišnice Topolšica, ki je zaradi izgube imela precej težav tudi z izplačevanjem plač zaposlenim, s Splošno bolnišnico Celje, pa tudi združevanje uprav jeseniške bolnišnice in kranjske porodnišnice.

Medtem je v javnosti odmevalo dogajanje na ljubljanski pediatriji, za katerega je celo Kolar Celarčeva ugotovila, da je privedlo do omajanega ugleda in zaupanja bolnikov ter širše javnosti v delo zdravnikov in zdravstvo nasploh. Medtem ko SDS za stanje zaradi neukrepanja krivi Kolar Celarčevo, pa je ta odgovornost pripisala generalnemu direktorju UKC Ljubljana Andražu Kopaču in strokovni direktorici Mariji Pfeifer, ki ju je pozvala k odstopu. Oba sta to zavrnila, o dogajanju pa bo prihodnji teden razpravljal svet zavoda.