Veleposlanik Logar: Slovenija si je v 25 letih v ZN nedvomno pridobila ugled

Slovenski veleposlanik pri ZN Andrej Logar je pred koncem svojega mandata v pogovoru za STA dejal, da si je Slovenija v 25 letih članstva v svetovni organizaciji pridobila ugled aktivne in kredibilne članice mednarodne skupnosti.

Lahko na kratko opišete razvoj vloge oziroma statusa Slovenije v ZN v teh 25 letih?

V prvem obdobju je šlo za vprašanja mednarodnega priznanja Slovenije, sprejema v različne mednarodne organizacije, v ospredju so bila vprašanja vojne na območju nekdanje Jugoslavije, vprašanja sukcesije. Slovenija je iskala področja svojega delovanja v ZN, v tem času smo imeli uspešno kandidaturo za Varnostni svet in članstvo pod vodstvom Danila Türka in njegove ekipe suvereno izpeljali. Drugo obdobje je povezano s pristopanjem k EU in zvezi Nato, v ZN smo vzpostavljali stike s članicami, usklajevali stališča in podobno. Tretje obdobje je nastopilo, ko smo postali polnopravna članica EU in zdaj delamo na liniji skupne evropske politike. V 25 letih je Slovenija prišla v položaj verodostojne in zanesljive partnerice v mednarodnih odnosih, ki prihaja s svojimi pobudami in rešitvami ter prispeva k delu ZN po svojih močeh majhne države.

Dolgove sedaj poravnavamo?

Nekaj let nam je grozila izguba glasovalnih pravic, kar se zgodi, ko postane dolg v proračun ZN enak dveletnim obveznostim. Aktualna vlada je pred letom dni poravnala vse obveznosti in zdaj jih sproti izpolnjujemo.

Obstaja vtis, da je bila Slovenija v uvodnih letih članstva v ZN uspešnejša glede kandidatur?

Ne bi rekel, da nismo uspešni, vendar pa je po svoje malce zastala ambicija. K temu je nesporno prispeval neuspeh na volitvah v Varnostni svet leta 2011. Tista kandidatura je bila pomembna, premišljena, na njej se je delalo desetletje in neizvolitev je vsekakor pustila določene posledice. Ne toliko glede samozavesti, ampak v smislu ambicioznosti.

Slovencev znotraj sekretariata ni veliko ...

To je boleča točka. Türk je bil zadnji pomočnik generalnega sekretarja za politične zadeve in od takrat nam ne uspe več dobiti ljudi v sekretariat. Obstajata dve poti. Ena je ta, da najvišji predstavniki države v rednih konzultacijah in pogovorih z generalnim sekretarjem izpostavijo to kot problem. Druga pa je, da upoštevamo nasvet, da začnemo na nižjih položajih in ljudem omogočimo, da napredujejo. A doma ni razumevanja za to, zlasti ne med kandidati, ki bi radi bližnjice. Dejstvo je, da je treba nekaj več vložiti v to organizacijo.

Ampak vi ste bili izvoljeni za predsednika gospodarskega in finančnega odbora ZN ...

Vodenje odbora je bilo pomembno, ker smo morali vzpostaviti platformo praktičnega izvajanja takrat sprejete nove razvojne agende ZN. To je zahtevalo revitalizacijo dela drugega odbora za prilagoditev ključnim dokumentom razvojne agende. Prejšnji predsednik generalne skupščine ZN Mogens Lykketoft mi je potem želel zaupati še vodenje revitalizacije Ekonomskega in socialnega sveta ZN (ECOSOC) in tudi Generalne skupščine ZN. To bi zahtevalo bistveno več časa, kot ga je ostalo do konca mojega mandata, zato sem moral odkloniti.

Kaj je pomenila kandidatura nekdanjega predsednika Türka?

Vnesla je neko novo dinamiko. Pri tem je šlo za osebno kandidaturo s podporo države in kljub njenemu neuspehu ne moremo reči, da je bil to poraz za Slovenijo. Kandidatura je bila prepoznavna in resna in je prispevala k dvigu prepoznavnosti Slovenije v sistemu ZN. Diplomatska mreža je v skladu z navodili vladi nudila vso podporo. Je pa res, da doma ne razumemo dovolj, da se samo s simpatijami in ugledom ne pride do visokih položajev.

Predsednik Borut Pahor je lani ocenil, da kandidatura za generalnega sekretarja Sloveniji ne povzroča nobene škode. Se strinjate?

Ta kandidatura je nedvomno povečala zanimanje za Slovenijo. O Sloveniji se je veliko govorilo in to v dobrem smislu. Njegova predstavitev, izhodišča in koncept so bili zanimivi, inovativni in dobri. Kolegi diplomati so me ustavljali, izrekali pohvale in se zanimali za kandidaturo.

Omenili ste, da se je o Sloveniji govorilo več in to v pozitivnem smislu. ZN so v New Yorku, do nedavnega je bila tu nova prva dama ZDA Melania Trump, zaradi katere se o Sloveniji v ZDA veliko govori. Ste se srečali z njo?

Prva dama je tema tudi v pogovorih na ZN, čeprav ne v kakšnih pretirano resnih. Na primer, o tem ali jo poznamo ali smo v stikih in podobno. Povabili smo jo na praznovanje 25. obletnice sprejema Slovenije v ZN, vendar je bila takrat z možem v Savdski Arabiji.

Doživeli ste dva generalna sekretarja, Bana Ki Moona in sedaj Antonia Guterresa. Ju lahko primerjate?

Oba imata svoje kvalitete, sta pa povsem različna tipa osebnosti. Ban Ki Moon je bil veliko bolj v stiku s članicami, se posvetoval in veliko storil v ozadju. Tudi po njegovi zaslugi je bil sprejet pariški sporazum o podnebnih spremembah. Guterres je bolj transparenten, več govori in nekako je obraz ZN, ki jih je treba prodajati. Guterres je tudi jezikovno bolj vešč in predvsem bolj dinamičen.

Naletel pa je na novega predsednika države, ki največ prispeva v proračun ZN. Vlada Donalda Trumpa je že zagrozila z zmanjšanjem sredstev.

To je treba upoštevati. Ima pa Guterres v odnosu do ZDA izjemno priložnost, da izpelje reforme. Ta sekretariat je nujno potreben resnega pretresa za soočanje z izzivi 21. stoletja.

ZDA in Rusija sta verjetno najpomembnejši članici ZN. Kakšni so bili vaši odnosi z njihovimi predstavniki?

S pokojnim Vitalijem Čurkinom sva imela zelo lepe in korektne odnose. Zanimale so ga zadeve EU, tu je bila tista bližina Slovenija-Rusija, ki jo je začutil iz bilateralnih stikov. Podobno blizu sva si bila s Samantho Power, ki je hitro prišla na predstavitveni obisk. Kot mlada novinarka je spremljala nekdanjo Jugoslavijo in veliko sva govorila o tem. Igrala sva tudi košarko in nogomet in bila je v moji ekipi. Po tekmi nas je velikokrat povabila še v rezidenco na pogovor in druženje. Imela sva prijetne odnose, ki jih nimajo vsi.

Kaj pa nova veleposlanica ZDA Nikki Haley?

Z njo pa nimam sreče, vendar se tolažim, da je tudi drugi nimajo. Enostavno ne prideš do nje.

Faktor Melania torej ne deluje?

Ne. Kolege sem vprašal, ali je kaj narobe, pa so mi rekli, da doživljajo podobno. Njen fokus je bolj ameriška notranja politika.

Mandat vam poteče julija. Bili ste veleposlanik v Ženevi, državni sekretar ... Kaj naprej?

Vračam se v Ljubljano, ampak še kakšno leto in pol ne grem v pokoj. Čas je prekratek za še en mandat v tujini. Z ministrom sva dogovorjena, da nadaljujeva pogovore o mojem prihodnjem angažiranju.