Odločitev arbitražnega sodišča bo pustila grenak priokus vsem

Ne glede na to, kakšna bo odločitev arbitražnega sodišča, bo pustila grenak priokus ne le v Sloveniji in na Hrvaškem, temveč tudi v mednarodnemu pravu, ocenjuje danes Večernji list. Novi list opozarja, da je po 29. juniju možno pričakovati zaostrovanje odnosov med Zagrebom in Ljubljano, pa tudi nove incidente v Piranskem zalivu.

Objava sodbe bo prelomnica, ker se bo končalo delovanje sodišča, ki je za Hrvaško v zadnjih dveh letih izgubilo kredibilnost, legitimnost in tudi legalnost, meni komentatorka Večernjega lista.

"Začelo se bo tudi zelo občutljivo obdobje, ko bodo politiki z obeh strani meje v interesu vseh morali ohraniti hladno glavo, se izogibati zmagoslavju, težkim besedam, odločitvam in potezam, ki bi lahko na kateri koli način ogrozili odnose med državama, predvsem pa odnose med prebivalci na obeh straneh meje," piše zagrebški časnik.

"Upamo, da ne bo nikomur padla na pamet uporaba ali grožnja s silo zaradi uresničenja katerega koli cilja," so še zapisali.

Dodali so še, da so se začeli tudi nekateri postopki po mednarodnem pravu, ki so posledica prisluhov pogovorom med slovenskima agentko in arbitrom, kar je po hrvaškem mnenju pripeljalo do kontaminacije arbitražnega postopka. Del mednarodnih pravnih strokovnjakov je opozoril, da je treba nujno ponovno oceniti vlogo arbitrov, ki jih imenujejo stranke v postopku, kot je Slovenija imenovala Jerneja Sekolca ter koliko je sploh možno, da bodo nepristranski, kar je pogoj za njihovo delo.

Neodvisnega nadzora ali mehanizma za oceno kontaminiranosti postopka in neodvisnosti sodnikov ni, sumi in negotovost pa sta največji grožnji pravu, sklenejo.

Zagrebški časnik v ločenem prispevku ponavlja stališča hrvaškega državnega vrha, da Hrvaška ne bo priznala odločitve arbitražnega sodišča ter da je tako kot Slovenija pripravljena na objavo sodbe 29. junija.

Jutarnji list navaja izjave hrvaškega zunanjega ministra v odhodu Davorja Iva Stiera, da odločitev arbitražnega sodišča ne zadeva Hrvaške. Izpostavlja njegove besede, da od mednarodne skupnosti ali članic EU ne pričakuje, da bi povedali, ali ima prav Slovenija ali Hrvaška, temveč da obravnavajo spor kot dvostransko vprašanje in zahtevajo dialog med Ljubljano in Zagrebom.

Časnik spominja, da je mednarodno združenje pravnikov leta 2015 ocenilo slovensko kompromitiranje arbitraže kot enega izmed desetih primerov, ki so vplivali ne spremembo mednarodnega prava v negativnem smislu, ker je kompromitiran mehanizem arbitraže kot takšen.

Novi list danes piše, da Hrvaška ne sme obrniti hrbta mednarodnemu pravu. Dodaja, da bo poskus uresničevanja sodbe postavil hrvaško diplomacijo na resno preizkušnjo. "Treba je pričakovati zaostrovanje odnosov med Ljubljano in Zagrebom, kot tudi nove incidente v Piranskemu zalivu," ocenjuje reški časnik.

Čeprav je težko pričakovati, da bo pričakovani slovenski pritisk obrodil sadove, ko gre za bistvo spora, to zagotovo ne bo ustavilo Slovenije, da bo storila vse za uresničevanje sodbe. Novi list poudarja, da je Slovenija pripravljena uporabiti vsa sredstva pritiska, kot je bilo v zadnjem času, ko je postavila žičnato ograjo ob meji s Hrvaško, grozila hrvaški turistični sezoni, vztrajala pri teranu ter napovedala blokado vstopa Hrvaške v območji schengna in evra.