Janez na Goričkem vzgojil sviloprejke

Tudi v Sloveniji so v preteklosti gojili sviloprejke, predvsem kmetje in revni meščani. Trgovali so s kokoni, iz katerih nastane svilena nit. A s prihodom industrije, ki je zatrla marsikatero obrt, je odšla tudi predilnica oziroma svilogojnica.
Sčasoma so opustili tudi nasade murv, edino drevo, ki ima liste, s katerimi se sme prehranjevati gosenica sviloprejka. Da bi obudili tradicijo, predvsem pa, da bi na naraven okolju prijazen način ustvarili svilo, morda s tem vnesli v naše okolje zopet drevo murve, je Biotehniška fakulteta Maribor v sodelovanju s posamezniki začela s preprostim poskusom - gojenjem sviloprejk. Tako se je preizkusu pridružil tudi Janez Škalič iz Sela na Goričkem. 

Kokon ključen za svilo

Janez nam je pokazal zanimivo pripravo - ježke kot pravi, na katerih je te dni živahno. Osem centimetrov dolge gosenice lezejo, pletejo in si z usti ustvarjajo majhna gnezdeca. 

»Gosenice začnejo delati vato in potem znotraj začnejo delati kokon. Vsaka gosenica sviloprejka naredi svoj kokon, ki je ključen, da dobimo svilo. Iz kokona lahko dobimo največ 900 metrov svilene niti, da bi dobili svileno ruto potrebujemo več kilometrov niti, seveda pa tudi ogromno časa in potrpežljivosti,« vneto pojasnjuje Škalič. 

Nova tržna niša v Sloveniji?

Več dni traja, da iz ličinke zraste gosenica, pod pogojem, da se prehranjuje z  listi murve. Teh dreves je danes za obsežno gojenje sviloprejk v Sloveniji premalo. Bi pa dejavnost lahko postala tržna niša za ruralna območja in potrpežljive posameznike.

»Ljudje morajo imeti čas, morajo biti pedantni, pazljivi tiste tri tedne. In enostavno zdržati pač. Tudi neki zaslužek je vseeno v bodočnosti,« pojasnjuje Škalič.

Poskus z mariborsko fakulteto

Janez, ki ima za zdaj 600 kokonov, sodeluje pri poskusu z mariborsko biotehniško fakulteto: 

»Zaradi tega ker bi želeli na bio način oziroma pridelovati naravno svilo na okolju prijazen način, ker te svile pravzaprav v Evropi ni, tisto kar je svile prihaja zgolj iz Kitajske.«.

Sicer bi za kilogram svile potrebovali 55 tisoč zapredkov, medtem ko kilogram kokonov stane skoraj tri evre. 

Članek omogoča: Sobotainfo