Mariborska lekarna v prodajo veledrogerista, ljubljanska na ustavno sodišče

Na ministrstvu za zdravje ne beležijo težav pri izvajanju lekarniškega zakona. Na spletnih straneh Lekarne Ljubljana je opaziti spremembe glede uporabe kartice zvestobe. Mariborska in ljubljanska lekarna se morata v letu lastniško ločiti od svojega veledrogerista. Mariborska ga bo prodala, ljubljanska pa ustavno izpodbija določbe zakona.

Zakon o lekarniški dejavnosti, ki je začel veljati konec januarja, med drugim prepoveduje lastniško povezovanje. Izvajalci lekarniške dejavnosti namreč glede na določbe zakona ne smejo neposredno ali posredno prek povezanih oseb ustanavljati, voditi ali nadzirati pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost industrijske proizvodnje zdravil ali dejavnost prometa na debelo z zdravili.

Ta določba vpliva na Mariborske lekarne in Lekarno Ljubljana, saj imata vsaka svojega veledrogerista, to sta Marifarm in LL Grosist. A sta lekarni ubrali različno pot pri tej določbi. Medtem ko so mariborske lekarne prenesle lastništvo Marifarma na občino, ki bo šla v prodajo veledrogerista, pa je Lekarna Ljubljana marca je vložila pobudo za oceno ustavnosti posameznih določb zakona, med drugim izpodbijajo tudi prepoved vertikalnega povezovanja, saj po njihovem mnenju to na trgu zavestno ustvarja duopol dveh največjih veletrgovcev.

Lekarne morajo "vez" z veledrogeristom prekiniti v roku enega leta, torej do konca januarja 2018. Nekatere določbe, ki jih Lekarna Ljubljana tudi ustavno izpodbija, pa so že v veljavi.

Jabolka zvestobe in popusti nič več za zdravila

Zakon med drugim določa, da lekarna ne sme izdajati elektronskih nosilcev zapisa, na podlagi katerih zagotavlja kupcem popuste ali kakršne koli druge nagrade, povezane z izdajo zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja.

S tem je zakonodajalec bržkone meril na kartico jabolka zvestobe Lekarne Ljubljana. Ta je po uveljavitvi zakona obvestila imetnike kartice, da na izdan recept več ni več možno pridobiti jabolka zvestobe, v nakupe, na podlagi katerih imetniki pridobivajo jabolka zvestobe, pa se ne štejejo niti zdravila brez recepta in galenski izdelki. Prav tako po novem ni več možen zapis jabolk zvestobe in uveljavljanje popusta na podlagi številke kartice zdravstvenega zavarovanja.

A v Lekarni Ljubljana menijo, da je zakon škodljiv za celotno lekarniško dejavnost, saj z omejevanjem tržnega dela poslovanja zmanjšuje tudi sredstva za opravljanje javne službe. Prav tako izpodbijajo določbe, ki se nanašajo na prepoved oglaševanja zdravil in galenskih izdelkov.

Lekarne le še na območju matične občine

Zakon tudi določa, da mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni zagotavlja občina ali več sosednjih občin skupaj. Tako javni lekarniški zavod na primarni ravni na svojem območju ustanovi občina ali več sosednjih občin skupaj po predhodnem mnenju pristojne zbornice in s soglasjem ministrstva. Podobno velja za koncesije, ki jih lahko podeljuje več sosednjih občin skupaj.

Tudi ta določba bo imela za Lekarno Ljubljana poslovne posledice, saj je v preteklih letih svoje poslovalnice ustanavljala tudi v drugih občinah, ki niso sosednje in tudi imajo že svoj javni zavod. Zato se je lekarna odločila za izpodbijanje te določbe, saj gre po njihovem mnenju za prekomeren poseg zakonodajalca v izvirno pristojnost občin in v svobodno gospodarsko pobudo.

Vlada: Osnovni namen lekarniške dejavnosti ni pridobivanje dobička

Vlada v odgovoru na pobudo poudarja, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti in se opravlja kot javna služba. Glavni cilj take ureditve je zagotavljanje trajne in nemotene preskrbe prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava bolnikov.

Tako gre za posebno vrsto dejavnosti, katere osnovni namen ni pridobivanje dobička, pač pa zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu.

V prvi vrsti so pomembni zdravje in varnost ljudi ter dostopnost prebivalstva do vseh zdravil pred pridobivanjem dobička. Tako "nas pri preskrbi z zdravili ne more voditi gospodarski interes in zato je temu sledil tudi zakon s svojimi določbami", so navedli.

Koncesije v lekarniški dejavnosti opredeljene drugače kot v noveli zakona o zdravstveni dejavnosti

In čeprav vlada v odgovoru na pobudo za ustavno presojo poudarja, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti, pa v zakonodaji drugače opredeljuje področje koncesij v lekarništvu in v zdravstveni dejavnosti.

Oba zakona, pri čemer je novela zakona o zdravstveni dejavnosti še v parlamentarni obravnavi, določata podeljevanje koncesij na podlagi razpisa, ki se objavi na podlagi koncesijskega akta, in določata časovno omejitev dodelitve koncesije.

Vendar pa predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti določa dodelitev koncesije za 15 let z možnostjo podaljšanja, pri čemer ni navedeno, za kakšno časovno obdobje se lahko koncesijo podaljša. Zakon o lekarniški dejavnosti pa določa, da se koncesija podeli za obdobje med 15 in 30 let.

Zakon o lekarniški dejavnosti v prehodnih določbah tudi predvideva, da se tiste koncesije, ki so bile podeljene po uveljavitvi zakona o javno-zasebnem partnerstvu leta 2006 (ta zakon določa podeljevanje koncesij na podlagi javnega razpisa in za določen čas) za nedoločen čas, po uveljavitvi lekarniškega zakona štejejo za podeljene, pri čemer pa mora občina z lekarno skleniti aneks h koncesijski pogodbi, v kateri določa obdobje podelitve koncesije, ki sega od 15 do 30 let, šteto od uveljavitve zakona.

Po navedbah predsednika lekarniške zbornice Mirana Goluba naj bi po letu 2006 koncesijo za nedoločen čas pridobili štirje lekarnarji, čeprav na zbornici teh podatkov oz. evidence ne hranijo. Kot je dejal, imajo takšno evidenco na ministrstvu za zdravje, kjer pa so na vprašanje STA, koliko je takšnih koncesionarjev in v katerih občinah so, pojasnili le, da koncesije lekarnam podeljujejo občine.

Na vprašanje, ali na ministrstvu vodijo kakšno evidenco nad koncesijami v lekarniški dejavnosti in če je bil na podlagi te evidence spisan zakon o lekarniški dejavnosti, pa z ministrstva niso odgovorili.

Lekarne, ki so pridobile koncesijo pred letom 2006, bodo koncesijo očitno obdržale v nespremenjeni obliki, torej tudi če je ta za nedoločen čas.

Drugače pa vprašanje koncesij ureja predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, saj ta v prehodnih določbah ne predvideva razlike med tistimi koncesionarji, ki so prejeli koncesije pred letom 2006 in po njem, kar pomeni, da bodo vsem zdravnikom s koncesijo za nedoločen čas spremenili trajanje koncesije, ne glede na to, kdaj so pridobili koncesijo.

Možno je sicer, da bodo ta določila spremenili, saj se bodo že prihodnji teden o predlogu zakona ponovno usklajevale koalicijske poslanske skupine.

Novi lekarniški zakon sicer koncesionarjem omogoča preoblikovanje v druge statusno-pravne oblike, doslej so bili lahko registrirani le kot samostojni podjetniki, kar je bilo za njih davčno manj ugodno. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da obravnavajo tri vloge za spremembo statusa.