ZL in Exyumak s predlogom ustavnega zakona za opredelitev manjšinskega statusa narodov nekdanje SFRJ

Predstavniki ZL in Exyumaka so pripravili predlog za spremembo ustave, s katero bi priznali status narodnostne manjšine pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Za zdaj imajo zagotovljenih devet podpisov poslancev, medtem ko za začetek postopka za spremembo ustave potrebujejo podpise 20 poslancev.

Po besedah poslanca ZL Mateja T. Vatovca predlagajo, da se v ustavo doda nov, 64. a člen, ki bi se glasil: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon.

Pri tem je na novinarski konferenci opozoril, da se je politika v zadnjih 20 letih večkrat zavezala, da bo rešila dolgo časa trajajoče vprašanje pripoznanja pripadnikov narodov nekdanje SFRJ kot narodnostne manjšine, nazadnje z deklaracijo, ki je bila leta 2011 sprejeta v DZ. Tako želijo s tem predlogom ustavnega zakona uresničiti to, kar je že zapisano v deklaraciji.

"Čas je, da se temu 20-letnemu čakanju naredi konec," je dejal in dodal, da pričakujejo podpis pod predlog vseh poslanskih skupin, saj gre za temeljno civilizacijsko načelo. Tako bodo k podpisu pozvali vse poslanske skupine, za zdaj imajo zagotovljene podpise šestih poslancev ZL in tri podpise iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Predstavnik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji - Exyumak Fahir Gutić je dejal, da si že od osamosvojitve Slovenije kontinuirano, strokovno in strpno prizadevajo za ureditev statusa, ki bi se jasno razlikoval od avtohtonih manjšin v Sloveniji. Čeprav za to 24 let ni bilo politične volje, si želijo, da bi še v tem mandatu spremenili ustavo. "Prišel je čas, ko je enkrat treba narediti konec agoniji, v kateri se nahajamo od osamosvojitve naprej," je dodal.

Sprememba ustave bi tako po njegovih besedah prinesla sistemsko rešitev za vse pripadnike narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji, medtem ko bi konkretne rešitve urejal izvedbeni zakon. "Ne zahtevamo nobenih dvojezičnih napisov, potnih listov ali posebnih šol. Želimo priznanje kolektivnega dostojanstva. Kaj bi Slovenija izgubila, če bi nas priznala kot manjšino," se je vprašal.