Davčne blagajne lani prinesle dodatnih 81 milijonov evrov

Davčne blagajne so v prvem letu uporabe zagotovile državnemu proračunu 81 milijonov evrov več davkov in prispevkov za socialno varstvo kot v letu 2015. Največji učinki se kažejo pri trgovini na drobno, dejavnosti strežbe jedi in pijač ter popravila motornih vozil, kaže poročilo Finančne uprave RS (Furs).

Davka na dodano vrednost se je lani v proračun steklo 43,1 milijona evrov več kot leta 2015, znesek vplačanega davka od dohodkov pravnih oseb je bil višji za 13,9 milijona evrov, davka od dohodka iz dejavnosti pa za 2,8 milijona evrov. Povečala so se tudi vplačila prispevkov za socialno varnost ter akontacija dohodnine, in sicer za 21,2 milijona evrov.

V teh številkah je že upoštevan vpliv gospodarske rasti oz. rasti zasebne potrošnje, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal namestnik generalne direktorice Fursa Peter Grum. Brez tega bi bila številka še za približno 40 milijonov evrov višja, je dodal.

Sistem davčnih blagajn zavezancem, ki poslujejo z gotovino, onemogoča, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili. "Tega je bilo po naših ocenah veliko," je dejal Grum.

S poročilom se je danes seznanila tudi vlada in državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je kot najpomembnejše cilje sistema davčnih blagajn izpostavil evidentiranje gotovinskega prometa, poleg tega pa tudi zniževanje obsega sive ekonomije, bolj prijazno odkrivanje in preprečevanje goljufij in utaj ter nenazadnje nadzor nad delom na črno in bolj učinkovito pobiranje dajatev.

Tudi ministrica za finance ministrica Mateja Vraničar Erman je po današnji seji vlade izpostavila, da so dosegli učinke na področju omejevanja zaposlovanja na črno. Kot je pojasnila, je obseg na novo prijavljenih delovnih razmerij nesorazmerno velik v dejavnostih, kjer so bile uvedene davčne blagajne. "Ena od bistvenih pridobitev davčnih blagajn je, da delodajalce sili v urejanje statusa svojih zaposlenih in se tako zmanjšuje manevrski prostor za plačevanje delavcev na roko," je dejal tudi Grum.

Ministrica je še poudarila, da imajo davčne blagajne pomemben vpliv na osveščanje tako podjetij kot posameznikov. "Ne gre le za to, da mora biti račun izdan in ga potrošnik vzame, državljani se moramo zavedati, da se ne gre obračati stran, ko gre za zadeve, ki škodijo nam kot skupnosti v celoti," je dejal tudi Božič.

Z davčnimi blagajnami so na Fursu pridobili tudi podatke, na podlagi katerih lahko zavezance bolje analizirajo in jih učinkoviteje nadzirajo, Grum pa je še povedal, da so stopili na rep tudi nekaterim proizvajalcem programske opreme, ki so v preteklosti ponujali rešitve za brisanje računov. Nekateri so zato že morali plačati globo.

Davčne blagajne so v Sloveniji pri poslovanju z gotovino obvezne od lanskega 2. januarja. V letu 2016 je davčne blagajne uporabljalo 53.308 zavezancev, potrjenih je bilo več kot ena milijarda računov, vsak dan več kot 2,6 milijona, povprečen čas potrditve pa je bil pet stotink sekunde. "Če vas kdo prepričuje, da se računi zaradi davčnih blagajn izdajajo počasneje, to ne drži," je komentiral Grum.

V skladu z zakonom o davčnem potrjevanju računov lahko manjši zavezanci v prehodnem dveletnem obdobju še vedno uporabljajo vezano knjigo računov. Po Grumovih besedah je takih zavezancev 22 odstotkov. "Vezane knjige so se izkazale kot ustrezna nadomestna rešitev in na Fursu nismo zaznali kakšnih posebnih zlorab," je dejal Grum.

V prvih mesecih obvezne uprave davčne blagajn so inšpektorji izvajali predvsem preventivne, opozorilne in izobraževalne aktivnosti, nato pa so nadzor stopnjevali. V celem letu so izvedli 27.180 nadzorov ter izdali prekrškovne akte v skupnem znesku skoraj dva milijona evrov.