Štrus: Državni svet je glede na druge šibak, a ima nekatere pomembne prednosti

Slovenski parlamentarni drugi dom, Državni svet, je glede na druge dvodomne sisteme v Evropi in svetu šibak, a ima nekatere pomembne prednosti, denimo da ne more biti blokada v zakonodajnem postopku, pravi Dušan Štrus, namestnik sekretarja DS. Drugi domovi bodo sicer dva dneva tema srečanja Združenja evropskih senatov, ki ga na Brdu pripravlja DS.

Po besedah Štrusa, sicer tudi avtorja knjige Drugi dom parlamenta, je DS drugi dom slovenskega parlamenta s šibkimi, a vendar pomembnimi pristojnostmi. "Ne glede na to, da je veto, ki ga lahko izglasuje na zakon, večkrat preglasovan, pridejo argumenti, zaradi katerih je vložen, preko medijev do državljank in državljanov," pravi. Ob tem dodaja, da so pomembno orodje DS tudi mnenja, ki jih sprejema.

Glede nekaterih pomislekov o smiselnosti obstoja DS, ki se pojavljajo že ves čas njegovega delovanja, Štrus odgovarja, da je v vsakem dvodomnem sistemu drugi dom na prepihu: "V vseh državah predloge reform spremljajo tudi razprave in predlogi o ukinitvi drugega doma. Najaktualnejša je bila reforma italijanskega senata, ki je padla na referendumu, prav tako ljudstvo ni izglasovalo ukinitve irskega Senata na referendumu leta 2013."

Drugi dom po besedah Štrusa tudi ni nobena slovenska posebnost. Imajo ga mnoge države EU (13 od 28), pri čemer pa imajo v različnih državah različno moč. "Nekatere države imajo močne druge domove, ki enakopravno odločajo s prvim domom (npr. Italija, Romunija), druge imajo sicer močne druge domove, vendar dokončno odločitev prepuščajo prvemu domu (npr. Nemčija, Francija), tretje pa imajo šibkejše druge domove s pristojnostjo veta (npr. Češka, Poljska, Španija, Velika Britanija)," pravi.

Primerjava dvodomnih sistemov v Evropi in po svetu po besedah Štrusa pokaže, da imamo šibak drugi dom, ki pa ima tudi nekatere pomembne prednosti: "DS na primer ne more biti blokada v zakonodajnem postopku, omogoča civilni družbi vstop v parlament in zakonodajni postopek ter porabi najmanj proračunskih sredstev za svoje delovanje. Porabi na primer manj kot dva milijona evrov letno, medtem ko irski Senat, ki je drugi najcenejši, porabi več kot 20 milijonov evrov, italijanski celo več kot 500 milijonov."

V DS 40 svetnikov s petletnim mandatom

Po slovenski zakonodaji je DS nosilec socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, saj predstavlja interese različnih interesnih organizacij in lokalnih skupnosti. Volitve 40 članic in članov DS so posredne, saj potekajo v samih interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih. V DS so po štirje predstavniki delodajalcev, delojemalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, šest je predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov. Mandat svetnic in svetnikov traja pet let.

Državni svet od leta 2012 vodi Mitja Bervar, ki je lani na volitvah obdržal predsedniško funkcijo. V več svojih dosedanjih nastopih je DS označil kot most med civilno družbo in politiko, pa tudi med lokalnimi okolji in državno politiko.

Med drugim si Bervar prizadeva, da bi imel DZ možnost, da pri ponovnem odločanju o zakonu, na katerega DS izglasuje veto, popravi sporne člene, ne da zavrne celoten zakon. Slednje kot smiselno izpostavlja tudi Štrus. Po zdajšnji ureditvi lahko namreč DS po sprejetju zakona nanj vloži veto in čeprav je sporen le en člen, ima DZ samo dve možnosti: da ponovno potrdi zakon skupaj s spornim delom ali pa zaradi tega spornega dela zavrne celoten zakon. Zato si v DS želijo, da bi v postopku ponovnega odločanja DZ imel možnost, da najprej odloča o spremembi spornega dela, nato pa še o zakonu v celoti.

Bervar pogosto poudarja tudi pomen komunikacije med DS in DZ ter interesnimi skupinami, pa tudi to, da predstavniki drugih državnih organov, denimo ministrstev, prihajajo na seje DS in njegovih komisij.

Na Brdu danes in v petek o pomenu drugih domov parlamentov v Evropi

Na Brdu pri Kranju bo sicer danes in v petek potekalo srečanje Združenja evropskih senatov, ki združuje šestnajst drugih domov parlamentov v Evropi. Namen srečanja, ki ga organizira DS, je krepiti sodelovanje med državami članicami, promovirati dvodomnost v okviru parlamentarne demokracije ter evropsko zavest in identiteto.

Srečanje bo z otvoritvenim nagovorom odprl Bervar, udeležence pa bo pozdravil tudi predsednik DZ Milan Brglez. Nato po potekal seminar, na katerem bo govora o evropskih senatih kot poti do tesnejše povezanosti z državljani EU, zvečer pa bodo sledila bilateralna srečanja.

V petek bodo razpravljali na temo Drugi domovi pred izzivi časa, dogajanje pa bodo zaznamovali predvsem govori predsednikov drugih domov držav, ki se udeležujejo srečanja.