Ali je Hrvaška (lahko) tarča islamističnih teroristov?

V teh dneh, ko se nekateri Slovenci že odpravljajo na (prvi) obisk hrvaške obale, obstaja možnost, da bodo bili kraji, kjer počitnikujejo, tarče napada islamističnih teroristov.Grožnje IS

Kmalu potem ko se je junija 2014 IS samooklicala za svetovni kalifat, je oktobra istega leta objavila zemljevid držav, katere smatra za del tega kalifata. V t. i. evropski emirat naj bi sodila tudi Hrvaška, kot vse ostale države jugovzhodne Evrope ter nekatere centralnoevropske države, vse do Švice, Avstrije in Madžarske.

Že naslednje leto, maja 2015, so zabeležili prvi vpliv terorizma na vsakdanje življenje. Tega meseca bi morali na 66. dubrovniških poletnih igrah predvajati tudi igro Michaela Houelebeka »The Elementary Particles«, a so predstavo odpovedali zaradi obvestila hrvaškega notranjega ministrstva, da obstaja resna varnostna grožnja napada na prizorišče predstava, saj je del repertoarja kritičen do muslimanov.

Neposredna hrvaška žrtev zaradi terorističnega napada se je zgodila avgusta 2015, ko je egiptovska »podružnica« IS umorila hrvaškega geodeta, ki je delal v Egiptu. 22. julija so Tomislava Salopeka ugrabili v Kairu ter ga nato prisilili, da je sodeloval v snemanju videa, preko katerega so hoteli islamistični ekstremisti doseči zamenjavo Salopeka za ženske zapornice v Egiptu. Ker se to ni zgodilo, so ga obglavili, pri čemer je postal tudi prvi tujec, katerega je umorila t. i. Sinajska pokrajina IS.
Novembra 2015 je IS tako objavila video, preko katerega je zagrozila z novimi napadi po številnih državah po svetu, med drugim tudi na Hrvaškem. Video je bil objavljen neposredno po seriji napadov v Parizu, kjer je izgubilo življenje 130 oseb (ter sedem napadalcev), medtem ko je bilo ranjenih skoraj štiristo drugih. Sam napad se je zgodil dva meseca po objavi mednarodne koalicije za boj proti IS s strani ZDA, med katerimi se poleg Hrvaške nahajajo še skoraj vse preostale članice nekdanje Jugoslavije (edina izjema je Črna gora).

Zakaj je Hrvaška (lahko) tarča?

Kot že omenjeno, je Hrvaška članica zveze NATO, kot tudi Evropske unije. Preko teh dveh organizacij je sodelovala in še zmeraj sodeluje v mednarodnih misijah in operacijah, usmerjenih proti IS. Tako so (bili) hrvaški vojaki v Indiji, Pakistanu, Čadu, Afganistanu, Zahodni Sahari in Sudanu, kjer so med drugim operativni tudi pripadniki IS.

Neposredna bližina Bosne in Hercegovine, Srbije kot tudi Kosova ter poznavanje jezika predstavlja največjo grožnjo, še posebej če upoštevamo, da je iz področja nekdanje Jugoslavije v Sirijo in/ali Irak odšlo okoli tisoč islamističnih ekstremistov, medtem ko so drugi še vedno aktivni in prisotni v teh državah. Dolga hrvaška obala je tudi odlična priložnost za neoviran transport proti Italiji ali iz nje, ki je v zadnjih letih postala pomembna logistična baza za islamistične teroriste. Tako so prav bosanski ekstremisti v Italiji izvajali rekrutiranje in urjenje za bodoče borce na Bližnjem vzhodu, pri čemer je sodeloval najmanj en slovenski konvert Rok Žavbi, ki je bil nedavno nazaj za to tudi obsojen na tri leta in štiri meseca zapora.

Lansko poleti je hrvaška Varnostno-obveščevalna agencija izdala poročilo, v katerem so zapisali, da se je varnostna grožnja zaradi islamističnega terorizma po drugih evropskih državah povečala tudi na Hrvaškem, pri čemer neposredno grožnjo predstavlja okoli 300 nekdanjih borcev IS, ki so se vrnili v sosednje države. Dalje so zabeležili, da je na Hrvaškem le nekaj ducatov radikalnih islamistov, a večina od njih ne zagovarja in podpira terorističnih dejanj.

Posredno Hrvaška sodeluje v sedanjih vojaških operacijah na Bližnjem vzhodu kot dobaviteljica starega orožja, ki večinoma izhaja še iz zalog nekdanje JLA. Tako so samo v prvih devetih mesecih leta 2016 Savdski Arabiji prodali za 83 milijonov evrov streliva in orožja, pri čemer je ta zalivska država te pošilje nato le preusmerila v Sirijo, in tako oborožila nasprotnike sirskega diktatorja Bašarja al Sadata. Velikokrat pa je hrvaško orožje pristalo tudi v rokah islamističnih ekstremistov. Od februarja do septembra 2016 je Hrvaška prodala več kot 2.600 ton starega streliva, ki ga napredno opremljena savdska vojska ne potrebuje.

A to sodelovanje Hrvaške ni novo, saj so ta posla v igri že vse od decembra 2012. V teh letih je bil največji kupec prav Savdska Arabija, ki je kupila za 126 milijonov evrov orožja, medtem ko je Jordanija, ki prav tako sodeluje v bojih na Bližnjem vzhodu, kupila za 44 milijonov evrov. Po uradnih podatkih je tako Hrvaška prodala za več kot 6.000 ton streliva ter oborožitve. Dalje je samo v letih 2012-2014 Hrvaška izvozila vojaško opremo in oborožitev poleg teh dveh držav še v Turčijo in Združene arabske emirate, torej še v dve drugi državi, ki sta neposredno vpleteni v boje. Posli za te štiri države so bili skupaj vredni 302 milijona evrov.

Pred začetkom vojne v Iraku in Siriji je Hrvaška izvozila za manj kot milijon evrov na leto, a vojaško-izvozni posli rastejo z vsakim letom. Ker naši južni sosedje nimajo vojaško-oborožitvene industrije, ki bi zmogla izdelati take količine streliva, je morala država sama prodati nakupičeno strelivo iz časa nekdanje Jugoslavije. Ocenjuje se, da je po končanih vojnah Hrvaški preostalo okoli 18.000 ton streliva.

Hrvaška je tudi priljubljena počitniška destinacija za druge (evropske) države, ki sodelujejo v operacijah proti IS in/ali so bile v preteklosti že soočene z terorističnimi napadi ekstremističnih islamistov. Kot je razvidno iz zgodovine terorizma, so prav tuji turisti lahka tarča za te zločince, saj lahko tako istočasno prizadanejo tako državo gostiteljico (zaradi posledične izgube turistov, kot se je to zgodilo v Tuniziji, Egiptu, Turčiji, itd.) kot tudi države, od koder izhajajo turisti.

Manjša grožnja

Kot že nekaj let zapored, je britansko zunanje ministrstvo februarja letos izdalo priporočila svojim državljanom, ki nameravajo potovati med prazniki v tujino. Medtem ko je Slovenija kot edina izmed držav nekdanje Jugoslavije označena kot država z nikakršno ali nizko stopnjo teroristične ogroženosti, je bila Hrvaška uvrščena v skupino držav z nizko ali znano teroristično aktivnostjo.

Za te države britansko zunanjo ministrstvo meni, da ni večje nevarnosti terorističnih napadov, a potujoči britanski teroristi morajo upoštevati, da obstaja možnost terorističnega napada na javnih krajih, vključno s tistimi, kateri so priljubljeni med tujci.
 

Na hrvaško notranje ministrstvo smo se obrnili za prošnjo za komentar glede teroristične (ne)ogroženosti tujih turistov. Zagotavljajo, da »Generalni policijski direktorat daje posebno pozornost v sprejetje ukrepov, usmerjenih v preprečevanje in boj proti terorizmu, pri čemer policisti nenehno uporabljajo protiteroristične ukrepe v skladu z varnostnimi analizami«.

Tudi letos bo hrvaška policija nadaljevala enajst let dolgo sodelovanje z drugimi policijskimi organizacijami iz tujine; letos bo tako na Hrvaškem v času turistične sezone prisotno tudi več kot 70 tujih policistov iz 17 držav. Le-ti bodo pomagali hrvaškim kolegom pri izvajanju rednih policijskih nalog pri turistih iz njihovih držav ter na ta način »prispevali k večjemu občutku varnosti pri tujih gostih in boljšemu sodelovanju pri raziskavi kaznivih dejanj«. Na Hrvaško bodo tudi letos odšli slovenski policisti; v lanskem letu so bili trije slovenski policisti med 15. julijem in 15. avgustom prisotni v Pulju, v mestu Krk na istoimenskem otoku ter v paški Novalji.

Hrvaška policija priznava, da so poleg običajnih varnostnih groženj (tatvine, prometne nesreče, itd.) turisti izpostavljeni tudi morebitnim terorističnim napadom, a glede tega »izdelajo zelo natančne ocene groženj, povezanih z globalnimi trendi, primarno terorizmom, regionalnim in mednarodnim kriminalom ter ilegalno migracijo.« Pri tem poudarjajo: »Glede na vse ocene, je Hrvaška izjemno varna država in zaradi številnih karakteristik zelo priljubljena destinacija. Varnost med turistično sezono je ena izmed prioritet hrvaške Policije in prisotnost tujih policistov na naši obali v poletnih mesecih nedvoumno pripomore k občutku varnosti med tujimi in domačimi turisti.«

Vseeno naj velja za naše počitnikovalce, previdnost ni odveč!