Test Hyundai Santa Fe 2,2 CRDI 4WD A/T

Hyundai svojim konkurentom ne da miru niti v razredu velikih SUV vozil, saj je njegov Santa Fe več kot prepoznaven že nekaj let. Sedaj je na trgu tretja generacija, ki je prejela tudi nekaj stilskih sprememb in avtomobil je sedaj še močnejši in bolj čistih linij.

Po izgled zadnje generacije Santa Feja se je podpisal Nemec Thomas Burkle, ki se je kalil že pri Toyoti, VW in BMW-ju. Pod njegovo taktirko so Korejci opustili baročne linije in izdelali avtomobil, ki deluje zelo samozavestno. Santa Fe se sedaj kupuje z emocijami ne več le z razumom, saj sta tako opremljenost kot kakovost izdelave na precej višjem nivoju kot še pred nekaj leti. Tudi notranjost se lahko pohvali z velikim napredkom. Prostora je dovolj na vseh sedežih, navdušuje pa predvsem vozniški del. Vanj je bilo vloženo veliko truda in je tako vizualno kot funkcionalno lepo zaokrožen. Sredinski greben je krona skladnega kokpita, kjer pa najdemo še zmeraj zelo veliko različnih stikal in gumbov, a ko se enkrat navadiš na njihov položaj, so precej enostavni za uporabo. Tudi osvetlitev notranjosti je prijetna, bolj umirjena in še zmeraj modra.

Na večini delov po armaturi je nameščena mehka, gumirana plastika, ostale površine pa so prekrite z gladko plastiko. Vse je narejeno zelo solidno, brez »čričkov« in pokanja v hladnih zimskih jutrih. V zimskih jutrih je zelo dobrodošlo ogrevanje sedežev in tudi volanskega obroča. To pa še ni vse, ogrevani so tudi sedeži zadaj, tako da bodo tudi sopotniki lahko svojo zadnjo plat namestili na tople sedeže. Velika panoramska streha zagotavlja svetlo notranjost, višji položaj sedenja pa dobro preglednost naprej. Nazaj se sicer vidi nekoliko slabše, a vam bodo v pomoč senzorji in kamera ter pomočnik, ki sam parkira avtomobil.

Z dobrima dvema tonama teže, je Santa Fe tudi med »močnejšimi« na cesti. Velika teža se pozna predvsem pri speljevanju, ko 2,2 litrski štirivaljnik, ki razvija natančno 200 KM, ter v kombinaciji s samodejnim menjalnikom 440 Nm navora, potrebuje kar sekundo ali dve da prebudi vse konje in prične s pospeševanjem. Preseneča samodejni menjalnik, ki pretika nežno, brez zaletavanja, ni športno hiter, je pa odlično usklajen z motorjem in pravočasno opravlja svoje delo. Vožnja je tudi pri višjih hitrostih tiha in pomirjujoča, pri vožnji po stranskih cestah pa prihaja do izraza velikost in teža, saj se karoserija blago nagiba. Velik več funkcijski volan lepo leži v roki, s pomočjo elektronike pa lahko nastavimo njegovo trdoto, ter odzivnost motorja  s stopnjami normal, confort in sport.

Dobrih lastnosti Santa Feja pa tudi tu še ni konec. Avtomobil je namreč opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom, kjer se navor samodejno prenaša med sprednjo in zadnjo osjo, po potrebi. Morda se vam bo zdel Santa Fe celo predober za uporabo po brezpotjih, tudi nam se je, a smo ga vseeno zapeljali po zasneženem terenu, kjer je svojo nalogo opravil z odliko, samozavestno in brez rešpekta.