torek, 24. december 2024 leto 29 / št. 359
V veljavo stopa novela zakona o občinskem redarstvu
V veljavo stopa novela zakona o občinskem redarstvu, ki občinskim redarjem daje možnost ugotavljanja identitete osebe ter uporabe telesne sile in plinskega razpršilca v primeru, ko oseba ne upošteva njenih ukazov in želi oditi. Občane sicer bolj kot redarji motijo globe, kažejo pritožbe, ki jih dobivajo na redarstvih.
Kot so ob obravnavi zakona v državnem zboru pojasnjevali vladni predstavniki, novela občinskim redarjem ne širi pooblastil, spreminja pa pogoje uporabe telesne sile ali plinskega razpršilca.
Tako določa, da sme občinski redar uporabiti telesno silo in plinski razpršilec tudi v primeru, ko oseba ne upošteva njegove ustne odredbe oz. ukaza in poskuša oditi. Pri tem pa mora redar vedno uporabiti najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno v konkretnem položaju.
V praksi sicer občani večinoma redarje še vedno vidijo predvsem kot tiste, ki pišejo listke. V treh večjih občinskih redarstvih, ki pokrivajo tudi mestne občine Ljubljana, Maribor in Ptuj, na delo redarjev dobijo tudi pritožbe. A kot je razbrati iz odgovorov, ki so jih posredovali STA, so te bolj uperjene proti izrečenim globam kot pa na delo redarjev zaradi prekoračitve pooblastil.
V medobčinskem redarstvu Spodnjega Podravja, ki povezuje Mestno občino Ptuj ter še 21 občin, so za STA pojasnili, da pritožbe zaradi konkretne prekoračitve pooblastil, uporabe fizične sile ali sredstev za vklepanje niso prejeli. Posamezniki pa občasno podajo pritožbe na sam postopek na terenu v smislu "jaz sem bil kaznovan, on pa ne", "redar ni bil prijazen", "bil je skrit in čakal", "tukaj sem parkiral samo za minuto". Dobivajo tudi pritožbe oz. pobude za intenzivnejšo prisotnost redarjev na določeni točki ali intenzivnejše in ostrejše ukrepe.
V medobčinskem inšpektoratu in redarstvu, kjer skupaj z Mestno občino Maribor sodeluje še 17 občin, na letni ravni dobijo manj kot deset pritožb na delo redarjev, pa še pri teh se, kot so navedli, v večini izkaže, da ne gre za pritožbe nad samim delom, za kršitev zakonitosti ali strokovnosti dela redarja, temveč gre za klasične pritožbe v smislu ugovorov zoper izrečene globe v prekrškovnem postopku.
Nekoliko več pritožb dobiva ljubljansko mestno redarstvo, v letu 2015 jih je bilo 34, a imajo tudi redarjev več; trenutno jih je 30, medtem ko jih je v Spodnjem Podravju devet, na mariborskem območju pa 14. Kot pa izhaja iz poročilo za leto 2015, so v Ljubljani redarji v vseh primerih, ko so uporabili prisilna sredstva, ta uporabili skladno z zakonskimi pooblastili. Fizično silo so sicer uporabili dvakrat (v letu 2014 osemkrat), v enem primeru pa plinski razpršilec.
Ob noveliranju zakonodaje pravijo, da so spremembe potrebne. "Rešitve morda niso popolne, so pa zagotovo dobrodošle in ponujajo bistveno izboljšanje pogojev za delo občinski redarjev," so zapisali v Mariboru. V Spodnjem Podravju pa ob ugotovitvi o potrebi po nekaterih spremembah ugotavljajo, da je potrebno izpolniti nekatere druge pogoje (usposabljanje), predvsem pa je treba izhajati iz tega, da imamo velika redarstva in takšna z enim ali dvema občinskima redarjema.
Z leti se namreč spreminja tudi vloga občinskih redarjev in, kot ugotavljajo sami, tudi odnos občanov. Ta je večinoma dober, seveda pa se najdejo posamezniki, ki izražajo nestrinjanje z delom mestnega redarstva, ugotavljajo v Ljubljani in dodajajo, da gre večinoma za posameznika, ki za svoje neodgovorno ravnanje oziroma kršitev predpisov ne sprejemajo posledic oz. izrečene kazni.
Menijo, da je mestno redarstvo vse bolj prepoznavno kot partner pri reševanju težav in skrbi za varnost v mestni občini. Po njihovih navedbah se redarstvo vse bolj vključuje v aktivnosti na preventivnem področju, kjer sodelujejo s policijo, šolami, vrtci, četrtnimi skupnostmi, nudijo tudi pomoč meščanom in obiskovalcem, recimo pri piskanju pogrešanih, oskrbi poškodovanih, ipd.
Tudi na Ptujskem pravijo, da se občani nanje pogosto obračajo z različnimi vprašanji in zaradi zanje pereče problematike, od pobiranja pasjih iztrebkov, prostoživečih psov, urejanja prometnega režima, parkiranja na javnih površinah in na območju trgovinskih centrov,... Ocenjujejo, da tudi drugi organi v njih vidijo partnerja, primernega in pristojnega za sodelovanja pri zagotavljanju splošne in prometne varnosti. Seveda pa so še vedno posamezniki, ki jih še naprej vidijo zgolj kot inkasante, ki polnijo občinsko blagajno.
Medobčinsko redarstvo, ki povezuje Maribor in ostale občine, sicer, kot so navedli, še vedno večino dela opravi na področju ugotavljanja nepravilnega parkiranja in ustavljanja, kar predstavlja 90 odstotkov njihovega dela, ostalo pa so druge kršitve v cestnem prometu (rdeča luč, varnostni pas, uporaba telefona med vožnjo, varnost pešcev), kršitve s področja javnega reda in miru, kot so nedostojno vedenje in vandalizem, pa kršitve posameznih določil občinskih odlokov in zakona o zaščiti živali.