Odkrito iz Evropskega parlamenta: Vajgl(ovi) ne drži(jo) besede

Potem ko smo v soboto objavili članek o neposlanem prispevku evropskega poslanca Iva Vajgla, smo v uredništvu pričakovali, da bomo ta ponedeljek (torej včeraj) prejeli njegov prispevek. A dan je minil, in prispevka (ponovno) ni bilo.

Serija člankov oz. prispevkov evropskih poslancev je primarno namenjena, da se naši bralci seznanijo z njihovim delom ter da se zavrne splošno prepričanje o preplačanih politikih, ki nič ne delajo. Toda to nam ni uspelo (a ne po naši krivdi) v primeru najstarejših evroposlancev: Lojzeta Peterleta in Iva Vajgla.

Morebiti je problem prav v njuni starosti, in ne moreta (več) držati tempa s mlajšimi evropskimi poslanci, ki so lahko poslali svoje prispevke. Še bolj pomembno je dejstvo, da evroposlanec oz. njegovi pomočniki ne držijo lastne besede.

S tem se še dodatno utrjuje prepričanje, da so (poklicni) politiki pripravljeni govoriti vse za dosego svojega cilja (oz. dobro plačanega stolčka). Potem ko dosežejo svoj cilj, pozabijo svoje predhodne obljube in napovedi in le uživajo vse do volilne kampanje, ko ponovijo cikel obljub in kot v primeru Vajgla tudi prestope med političnimi strankami.

V času samostojne Slovenije je namreč zamenjal LDS za Zares (na listi katere je bil leta 2009 prvič izvoljen v Evropski parlament) in nato Zares za DeSUS, na listi katere se je leta 2014 vrnil v EP. Vse za dosego cilja – (pre)dobro plačane službe.