Na Lentu danes že 38. rez Stare trte

Pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu bodo danes slovesno opravili tradicionalni rez Stare trte. Na ta način bodo najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, ki v Mariboru raste in rodi več kot 450 let, opravili že 38. leto zapovrstjo. Ob tej priložnosti bo potekala tudi simbolična predaja cepičev letošnjim prejemnikom.

Rez Stare trte je uvodna prireditev v sklopu dogodkov, ki jih v Mariboru skozi leto namenjajo svoji znameniti najstarejši trti na svetu. Tudi letošnja bo potekala v družbi župana Andreja Fištravca, njenega skrbnika in mestnega viničarja Staneta Kocutarja, vinske kraljice Slovenije Maje Žibert in mariborske vinske kraljice Kaje Šerbinek.

Kot poudarjajo na Zavodu za turizem Maribor-Pohorje, je obrezovanje trte najpomembnejše strokovno opravilo v vinogradu, saj sta od njega močno odvisna rast in pridelek. Hkrati je rez Stare trte tudi pomemben protokolarni dogodek, saj ob tej priložnosti mesto Maribor poklanja trtine cepiče izbranim prijateljskim mestom in občinam iz Slovenije in tujine.

Stara trta tako svoje korenine poganja po vsem svetu in je ob edinstvenosti regionalnega in svetovnega pomena tudi simbol prijateljstva in sodelovanja. Cepiče bodo letos prejeli nemško mesto Freising, madžarski Sombotel, avstrijska St. Anna am Aigen, občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Društvo vinogradnikov Ostrožno in Evangeličanska cerkvena občina Moravske Toplice.

Stara trta je zaščitena kot naravni spomenik in vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz grozdja, ki ga je običajno letno od 35 do 55 kilogramov, pridelajo okoli 25 litrov vina. Polnijo ga v posebne stekleničke, te pa mariborska občina uporablja za protokolarne namene. Letno jih napolnijo nič več kot sto, med drugimi pa jo je prejela tudi britanska kraljica Elizabeta II.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trti niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.