ponedeljek, 23. december 2024 leto 29 / št. 358
Mariborsko letališče tudi uradno v najemu kitajskih vlagateljev
Letališka infrastruktura in pripadajoča oprema, ki je v državni lasti, je od danes naprej uradno v 15-letnem najemu dosedanjega upravljavca - družbe Aerodrom Maribor, ki je nedavno prešla v roke ambicioznih kitajskih vlagateljev. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je namreč z vodstvom podjetja podpisal najemno pogodbo.
V imenu Aerodroma Maribor sta dogovor, ki v zameno za mesečno najemnino v višini 95.000 evrov omogoča tudi petletno podaljšanje najema, podpisala oba trenutna direktorja Ladimir Brolih in Boris Bobek. Ta je v družbo vstopil šele tik pred lastniškim prehodom od Delavske hranilnice k družbi SHS Aviation, za katerim stojijo azijski vlagatelji.
Kot je ob podpisu dokumenta povedal Gašperšič, gre za pomemben dan v razvoju letališča, ob tem pa izrazil prepričanje, da se s tem začenja njegov nov razvojni cikel. "Letališče Edvarda Rusjana ima s svojo lokacijo nedvomno potencial, da postane pomembno logistično središče, k temu pa bo nedvomno pripomogel tudi prihod pomembnih investitorjev v bližino, kot je podjetja Magna," je poudaril minister in dodal, da je pred Mariborom in celotno severovzhodno regijo resna priložnost gospodarskega preboja.
Novi lastniki so za dolgoletnega upravljavca mariborskega letališča, ki je bil nekoč v lasti Preventa in je zadnja leta čakal na dolgoročno rešitev, Delavski hranilnici odšteli sedem milijonov evrov, še tri pa jih bo po uspešno pridobljenem najemu prišlo na račun Rim projekta, preko katerega so tudi izpeljali prodajni postopek. Vodi ga prav tako Bobek, ki je sicer tudi prvi nadzornik Mestne občine Maribor, ki je bila v celotno dogajanje močno vpeta.
Ob oddaji ponudbe so novi lastniki napovedali za kar 139 milijonov evrov vlaganj. Zavezali so se tudi k zagotovitvi 1,54 milijona potnikov in 82.000 ton tovornega prometa letno v naslednjih nekaj letih, kar se delu strokovne javnosti zdijo močno pretirane številke, saj bi s tem prehiteli vsa okoliška letališča.
Na infrastrukturnem ministrstvu so si, kot je dejal tudi Gašperšič, želeli več ponudb, na koncu pa so se po enotedenskem dodatnem razmisleku vseeno odločili za oddajo edinemu ponudniku na javnem razpisu. Ministrova pričakovanja glede razvoja so bolj realna, saj si želi, da bi bile napovedi v čim večji možni meri uresničene, si pa, kot je dejal, ne dela utvar, da bodo tako visoke številke zelo težko uresničljive.
Na kakšen način bodo kitajski vlagatelji uresničili svoje velikopotezne načrte, bo bolj jasno že danes, saj bo te skupaj z mariborskim županom Andrejem Fištravcem prvič predstavil direktor podjetja SHS Aviation Pang Siu Yin. Oba sta bila tudi na podpisu pogodbe, a izjav za zdaj nista dajala.
Da imajo novi najemniki ambicije tudi v medcelinskih povezavah, za kar pa bo treba podaljšati letališko stezo, je pred časom potrdil tudi Fištravec in dodal, da bo treba s tem pohiteti, saj imajo kitajski vlagatelji resen komercialni interes, da bi na Kitajsko iz Maribora leteli čim prej. Še pred tem mora država sprejeti državni prostorski načrt, kar bi se lahko zgodilo v dveh letih, najverjetneje pa bodo že prej ločeno izpeljali vsaj tiste prostorske spremembe, ki bodo omogočile podaljšanje letališče steze na 3300 metrov.