Avstrija namerava še bolj zapreti balkansko pot

Balkanska migrantska pot še vedno ni zaprta tako, kot bi morala biti, je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Welt poudaril avstrijski obrambni minister Hans-Peter Doskozil. Zato Avstrija skupaj s še 15 državami ob balkanski poti in višegrajsko četverico načrtuje tesno sodelovanje za pripravo nove "ofenzive varovanja meja na Balkanu".

"Mislimo, da EU doslej ni v zadostni meri varovala zunanjih evropskih meja," je izjavil Doskozil. Povedal je tudi, da ob balkanski poti "žal še vedno obstajata občutna aktivnost kriminalnih tihotapcev ljudi in nezanemarljivo število migrantov". V Avstrijo naj bi po njegovih besedah vsak teden po tej poti še vedno prišlo med 500 in 1000 migrantov.

Pri tem se po mnenju Doskozila ni mogoče zanašati na dogovor o upravljanju begunskih tokov, ki ga je EU pred dobrim letom dni sklenila s Turčijo. "Sedaj se moramo intenzivneje pripraviti na to, da bi lahko vlada v Ankari znova dvignila zapornice," je dejal Doskozil, član socialdemokratov (SPÖ), ki na Dunaju vladajo skupaj s konservativno ljudsko stranko (ÖVP).

Kot je nadaljeval, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan s tem že večkrat zagrozil. "Erdogan ni nikakršen zanesljiv partner EU," je dodal avstrijski obrambni minister. Zato Avstrija skupaj z omenjenimi državami načrtuje tesnejše sodelovanje v okviru omenjene "ofenzive varovanja meja".

Doskozil je razkril še, da Avstrija "trenutno dela na spremembah zakonodaje, ki bi vladi omogočile, da vojakov v tujino ne pošlje zgolj, ko gre za humanitarne razloge". Avstrija je namreč pripravljena v prihodnje državam v in zunaj EU ponuditi svoje vojake, tudi ko bi šlo za zaščito njihovih meja, "če nas bi te države za to prosile in če bi zato imeli dovolj kapacitet".

Število migrantov, ki so v EU nezakonito, je po mnenju avstrijskega ministra še vedno "veliko previsoko". Zato bi bilo treba te ljudi bolj dosledno izganjati. "Sem za sklic vrha EU o vračanju migrantov, na katerem bi dosegli dogovor o vseevropsko usklajenih ukrepih," je poudaril Doskozil. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje imeti "evropskega odposlanca za vračanje, ki bi imel ugled, za spoprijemanje s tem pomembnim vprašanjem".

EU potrdila podaljšanje nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo

EU je danes dokončno potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengenskem območju, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki izvajajo nadzor, morajo zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ko z alternativnimi ukrepi ni mogoče doseči enakega učinka. Ukrep velja do 12. maja.

Predlog Evropske komisije za trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah v schengnu, tudi na slovensko-avstrijski meji, so minuli teden obravnavali in tudi že podprli veleposlaniki članic pri EU. Danes so članice ukrep le še formalno potrdile.

Gre za nadzor na meji med Avstrijo in Madžarsko ter Avstrijo in Slovenijo, na meji med Nemčijo in Avstrijo, v danskih pristaniščih s povezavami do Nemčije in na kopenski meji med Dansko in Nemčijo, v nekaterih švedskih pristaniščih in na mostu Öresund ter v norveških pristaniščih s povezavami do Danske, Nemčije in Švedske.

Začasni nadzor mora ostati ciljno usmerjen, temeljiti mora na stalnih analizah tveganja in sprotnih podatkih obveščevalnih služb ter biti omejen v obsegu, pogostnosti, kraju in času, tako da zagotavlja odziv na resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti.

Komisija je trimesečno podaljšanje priporočila, ker ocenjuje, da še vedno obstajajo izjemne okoliščine, ki so terjale uvedbo tega nadzora: v Grčiji je še vedno veliko nezakonitih migrantov in razmere na zahodnobalkanski poti so krhke, kar pomeni tveganje sekundarnih gibanj.