REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Witkoff na pomembnih pogovorih s Putinom v Moskvi, Kallas pa ostro kritizira ZDA zaradi mirovnih prizadevanj v Ukrajini

Witkoff na pomembnih pogovorih s Putinom v Moskvi, Kallas pa ostro kritizira ZDA zaradi mirovnih prizadevanj v Ukrajini

Vodja zunanje politike EU Kaja Kallas je Washingtonu očitala, da poskuša Ukrajino prisiliti k predaji Rusiji, in pri tem ostro kritizirala diplomatska prizadevanja predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta.

Vodja zunanje politike EU je Washington obtožila, da poskuša Kijev »prisiliti k predaji pod pogoji, ki jih postavlja Moskva.«

Kallas je v torek v svojem govoru pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu izjavila, da je prav vojaška in finančna podpora Evrope Kijevu podaljšala konflikt in Ukrajini preprečila, da bi sprejela pogoje Moskve.

»Ameriški pogajalci že skoraj dve leti, oziroma eno leto in pol, poskušajo Ukrajino prisiliti k predaji,« je dejala, kot jo je citiral Euronews.

Washington upa, da bo ta pobuda utrla pot za neposredna tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovale Rusija, Kitajska in ZDA. Na njih EU sploh ni povabljena, kar je še en dokaz popolne »zavoženosti« evropske zunanje politike, saj EU velike sile ne vprašajo prav nič niti tedaj, ko gre za veliko vojno na evropskem kontinentu…

Moskva je kot glavni oviri za mirovno rešitev navedla agresivno držo Kijeva in sovražno stališče njegovih evropskih podpornikov.

Ukrajina je dosledno zavračala ruske pogoje ter vztrajala pri vstopu v Nato in ponovni vzpostavitvi nadzora nad vsemi ozemlji, na katera uveljavlja svoje pravice.

Kallas je izjave podala dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da pogajanja glede Ukrajine z Rusijo dosegajo »velik napredek«, in s tem zagovarjal svojo odločitev, da zmanjša gospodarski pritisk na Rusijo, da bi ohranil diplomatski proces v teku.

Trump je zaostril svojo kritiko ukrajinskega voditelja Vladimirja Zelenskega in ga opisal kot »težjega sogovornika« kot ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Zelenskega je obtožil, da podaljšuje konflikt in obravnava obsežno podporo Washingtona kot samoumevno, ter kritiziral nenehne napade Kijeva na ruske rafinerije, ker motijo svetovne trge z dizelskim gorivom.

Zelenski je dejal, da se počuti izdanega s strani Trumpa.

Trump je v začetku tega meseca odpravil sankcije proti izvozu ruskega dizelskega goriva, da bi pred vmesnimi volitvami v ZDA omejil naraščanje cen energije.

V petek je začasno preklical carinske tarife, namenjene Kitajski, Indiji in drugim večjim kupcem ruskega nafte in plina.

Trump je te ukrepe zagovarjal z utemeljitvijo, da ne želi odgnati Moskve od pogajalske mize.

Odločitve so sprožile kritike evropskih uradnikov, pri čemer je Kallas sporazum o dizelskem gorivu opisala kot »darilo Putinu«.

Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff se je medtem v torek v Oslu sestal z Zelenskim, finskim predsednikom Alexandrom Stubbom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem, medtem ko se jim je na daljavo pridružil Trumpov zet Jared Kushner.

Po besedah Storeja naj bi se Witkoff v sredo odpravil v Sankt Peterburg na novo krog pogovorov z ruskimi uradniki.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek dejal, da Moskva »zelo ceni« nenehna prizadevanja Washingtona za posredovanje.

Rusija vztraja pri dolgoročnem mirovnem sporazumu, ki bi obravnaval temeljne vzroke konflikta, in zavrača idejo o začasnem premirju.

Zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Zelenskega, da večkrat ovira pogajanja, in namignil, da bi vsak sporazum, sprejemljiv za Moskvo in Washington, ogrozil ukrajinskega voditelja pri ohranjanju oblasti.

Tudi nadaljnja finančna podpora Kijevu je postala vir nesoglasij znotraj EU.

Na petkovem vrhu EU v Bruslju je Zelenski zahteval dodatnih 70 milijard evrov (78,5 milijarde dolarjev) za prihodnje leto, poleg 90 milijard evrov, ki jih je Unija že obljubila za financiranje vojnih prizadevanj Kijeva.

Trumpov odposlanec Witkoff je medtem že prispel v Sankt Peterburg na pogovore s Putinom.

Washington upa, da bo ta pobuda utrla pot za neposredna tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovale Rusija, Kitajska in ZDA. Na njih EU sploh ni povabljena, kar je še en dokaz popolne »zavoženosti« evropske zunanje politike, saj EU velike sile ne vprašajo prav nič niti tedaj, ko gre za veliko vojno na evropskem kontinentu…

Pogajanja naj bi se po poročanju osredotočila na konflikt v Ukrajini in širšo evropsko varnostno arhitekturo.

Po poročanju agencije TASS je Witkoffa na letališču Pulkovo sprejel Kirill Dmitriev, Putinov odposlanec za naložbe in ključni udeleženec pogovorov o Ukrajini.

Videoposnetki, objavljeni na družbenih omrežjih, prikazujejo Witkoffovo kolono avtomobilov, ki zapušča letališče. Pogovori potekajo v Konstantinovem dvorcu iz 18. stoletja, približno 20 km jugovzhodno od Sankt Peterburga.

Medtem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dejal, da Moskva ni spremenila svojega stališča glede morebitnega premirja na področju energetike z Ukrajino, pri čemer je poudaril, da »potrebujemo mir, ne pa premirja.«

Washington upa, da bo ta pobuda utrla pot za neposredna tristranska pogajanja, v katerih bodo sodelovale Rusija, Kitajska in ZDA.

Na njih EU sploh ni povabljena, kar je še en dokaz popolne »zavoženosti« evropske zunanje politike, saj EU velike sile ne vprašajo prav nič niti tedaj, ko gre za veliko vojno na evropskem kontinentu…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek