Evropska svoboda govora: ko »napačno« mnenje postane razlog za izgon iz države

Latvija je začela postopek, s katerim želi ruskega novinarja Leonida Ragozina razglasiti za nezaželeno osebo (persona non grata) – ne zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi njegovih mnenj.

Ragozin je nekdanji producent ruske službe BBC in urednik ruskega Newsweeka, pisal je za Al Jazeero, Bloomberg, Politico, Jacobin in The American Conservative.

V Rigi živi od leta 2014, ko je po priključitvi Krima zapustil Rusijo, si tam kupil stanovanje in dobil začasno dovoljenje za prebivanje. Latvijskega državljanstva nima.

Postopek brez sodišča

Zunanja ministrica Baiba Braže je 6. oktobra na omrežju X sporočila, da je po informacijah »pristojnih organov« in posvetu s premierjem začela postopek za uvrstitev še enega ruskega državljana na seznam nezaželenih oseb. Da gre za Ragozina, sta razkrila Delfi in Politico.

Pobudo je že konec septembra dal notranji minister Jānis Dombrava, ki je na X zapisal, da Ragozin služi ruskim interesom in da je njegovo svobodno življenje v Latviji »nesprejemljivo«.

Kot razlog je po poročanju The Moscow Times navedel Ragozinova »mnenja, ki so v očitnem nasprotju z interesi latvijske države«.

Kaj je Ragozin „zagrešil“? V podkastu Aarona Matéja na portalu The Grayzone je razlagal, da se Rusija vidi kot šibkejša stran pod zahodnim pritiskom in na hibridne ter prikrite akcije odgovarja s silo.

V avgustovski kolumni za The American Conservative je zapisal, da navadni Rusi zahod dojemajo kot večjo grožnjo kot lastno vlado.

To sta analitični oceni, ne poziva k nasilju – prav take ocene pa so naloga novinarja, ki zahodnemu občinstvu pojasnjuje, kako razmišlja druga stran.

Ragozin je v zapisu na X 7. oktobra opisal bistvo problema: »Soočen sem grožnjo zelo hude zunajsodne kazni, ker govorim, kar mislim, in ponujam izvirna mnenja in analize.«

Status nezaželene osebe so po njegovem izbrali zato, da bi mu »odrekli pravico na sodišču, kjer primer – kot odkrito priznavajo vpleteni visoki politiki – ne bi zdržal«. Zato govori o političnem preganjanju, ki ga spremlja kampanja »atentata na značaj« skrajno desnih informacijskih skupin, ki namerno izkrivljajo njegova stališča. Cilj je po njegovem »uničiti mi življenje in me utišati kot opazen glas v javni razpravi o rusko-ukrajinski vojni«.

Nemški Ostdeutsche Allgemeine povzema kolege, ki postopek označujejo za »napad na svobodo izražanja«, in poudarja ključno dejstvo: sodnega postopka ni.

Trik z državljanstvom

Ragozinov primer razkriva mehanizem, ki ga baltske države vse pogosteje uporabljajo. Kdor nima državljanstva, je ranljiv.

Latvijskega državljana bi oblast lahko le tožila – in morala na sodišču dokazati kaznivo dejanje. Tujca pa lahko z upravno odločitvijo ministrstva preprosto izgnati.

I was shocked to learn that Latvia is moving to declare journalist @leonidragozin Leonid Ragozin persona non grata, potentially forcing him out of the country. The immediate danger is obvious. Ragozin is a Russian citizen and a longtime critic of Vladimir Putin and Russia’s war against Ukraine. Forcing him back to Russia could put him at risk of persecution. But this is about much more than one journalist. Ragozin’s real offense appears to be his refusal to tell the story of this war in the comforting language of good and evil: Putin as Hitler, Zelensky as Churchill, Russia as absolute evil, and the West as a spectator with neither agency nor responsibility for the catastrophe unfolding in Ukraine. Ragozin has never denied Russia’s aggression. What he has challenged is the idea that acknowledging the aggressor absolves us from asking how we arrived here. His journalism insists on examining the uncomfortable history behind the war: NATO expansion, the collapse of the post-Cold War security order, Maidan and its aftermath, competing nationalisms, the failure of diplomacy, Putin’s authoritarianism and the steadily escalating confrontation between Russia and the West. You can disagree with his conclusions. But if questioning the Western dominant narrative of a war can make a journalist a national-security threat, something has gone badly wrong. Explanation is not justification. Understanding your enemy is not collaboration with your enemy. And asking how a war began is not treason. That is what makes the Ragozin case so disturbing. It suggests that Europe’s accelerating militarization is being accompanied by an intellectual one: a narrowing of what may be said, questioned, and even thought about this war. As Europe prepares for an increasingly open-ended confrontation with Russia, inconvenient voices become inconvenient for a reason. Nuance interferes with mobilization. Doubt interferes with certainty. And journalism becomes dangerous when it asks questions that politics no longer wants answered. This should frighten us. Europe will not protect democracy by policing the boundaries of permissible thought. Nor will it bring peace closer by silencing those who question the logic of permanent confrontation. We are talking, after all, about a confrontation involving nuclear powers. At such a moment, the dangerous voices are not those demanding that we understand how we got here. The truly dangerous moment comes when we are no longer allowed to ask.

— Marta Havryshko (@HavryshkoMarta) October 7, 2026

Institut nezaželene osebe je namenjen diplomatom in varnostnim grožnjam, ne komentatorjem, katerih analize vladi niso všeč.

Takšna raba je zloraba in napad na svobodo govora zoper osebo, ki nima državljanske zaščite.

Latvija je od začetka vojne za nezaželene razglasila že na desetine ruskih kulturnikov, novinarjev in komentatorjev.

Leta 2023 je ruskim državljanom s stalnim prebivališčem naložila jezikovni izpit pod grožnjo izgona.

Latvijski novinar Marats Kasems, nekdanji urednik Sputnika Litva, je bil decembra 2022 aretiran in leta 2023 obsojen na denarno kazen zaradi »pomoči tuji državi«.

Estonija: šest let za knjigo in članke

Estonija ni nič boljša. Na to je na X opozoril komentator Magne Mølster: »Rusko govoreča estonska novinarka Svetlana Burceva je v zaporu od leta 2024, za šest let, zaradi svojih besedil in sodelavcev. Medtem ko naši voditelji hvalijo liberalne demokracije.«

Harško okrožno sodišče v Talinu jo je, kot je poročala ERR, junija 2025 obsodilo zaradi kršitve sankcij in izdaje.

Kršitev sankcij: pisala je članke in pošiljala fotografije za Baltnews, ki spada pod Rossija Segodnja, katere direktor Dmitrij Kiseljov je na sankcijskem seznamu.

Izdaja: povezovala se je z Romanom Romačevim, rezervnim častnikom FSB in vodjo zasebne analitične družbe R-Techno, ter z njegovo vednostjo napisala knjigo »Hibridna vojna za mir«, ki jo je sodišče označilo za propagando.

Sodišče je samo priznalo, da je njena krivda »zmerna«, da ni bila predkaznovana, da je napisala eno knjigo in da je bil njen vpliv kratkotrajen.

Kljub temu šest let zapora, višje sodišče pa je sodbo potrdilo.

Some notes on my situation in Latvia: What I am observing at the moment is a threat of very severe extrajudicial punishment for speaking my mind and providing original opinions and analysis. The reason they opt for persona non grata status is the desire to deny me justice in the court system where the case - as senior politicians involved in attacking openly admit - won’t hold water. This is why I interpret the situation as an instance of political persecution. The threat is accompanied with a character assassination campaign involving far right infowar and fake news outfits which deliberately distort my views on the conflict. The goal of the attack is to destroy my life and to put a gag on me as a notable voice in public debate on the Russo-Ukranian war.

— Leonid Ragozin (@leonidragozin) October 7, 2026

Estonija je leta 2025 tudi spremenila ustavo in ruskim ter beloruskim državljanom odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah – še en korak k razdelitvi prebivalcev na prvo- in drugorazredne.

Po isti poti pa že stopa tudi Slovenija...

Kršitev človekovih pravic

Evropska konvencija o človekovih pravicah v 10. členu varuje svobodo izražanja, ki po sodni praksi strasburškega sodišča velja tudi za mnenja, ki »žalijo, šokirajo ali vznemirjajo«. Omejitve morajo biti določene z zakonom, nujne in sorazmerne, o njih pa mora odločati neodvisno sodišče.

Izgon zaradi mnenja, z upravnim aktom in brez sodne presoje, tega testa ne prestane.

Baltske vlade se rade predstavljajo kot predstraža svobodnega sveta pred rusko avtokracijo.

A država, ki izganja novinarje zaradi njihovih analiz in zapira avtorje knjig, s tem počne prav to, kar očita Moskvi.

Ragozin je leta 2014 iz Rusije pobegnil v Latvijo. Zdaj ga Latvija izganja zaradi enakega greha: ker misli s svojo glavo.