REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od Jemna do Teherana: vojna na Bližnjem vzhodu prerašča v regionalni spopad

Od Jemna do Teherana: vojna na Bližnjem vzhodu prerašča v regionalni spopad

Za vse, ki so preprčani, da bo zadnji dogovor med Putinom in Trumpom o dizelskem gorivu prinesel konec vojn in hiter padec cene goriv imamo slabo novico: vojna, ki se je 28. februarja začela z ameriško-izraelskim napadom na Iran, se ne umirja, ampak se širi.

V zadnjem tednu se je težišče preselilo na Arabski polotok: Savdska Arabija je z jemensko vlado začela veliko ofenzivo proti hutijem, ti pa so odgovorili z raketami na savdska letališča in naftne objekte.

V spopad se vključujeta Turčija in Pakistan, v Damasku pa tehtajo pošiljanje vojakov v Jemen.

Letališče v Rijadu v plamenih

Portal MintPress News je na omrežju X objavil posnetek, ki naj bi potrjeval, da so jemenske sile na mednarodnem letališču kralja Khalida v Rijadu uničile savdsko letalo. Po navedbah MintPressa so letalske družbe po svetu zato odpovedale lete v savdsko prestolnico, Jemen pa naj bi s tem uvajal »prepoved letenja« kot povračilo za napade na civiliste.

Podrobnosti so manj enoznačne. SouthFront poroča o dveh hutijevskih balističnih raketah na letališče 8. oktobra. Savdske oblasti trdijo, da so obe prestregle, a so po poročanju agencije AP sledili velika eksplozija, požar in evakuacija potnikov.

Reuters je poročal o dimu iz parkiranega civilnega letala, ki je bilo po navedbah virov prazno. Letališče je bilo po podatkih Flightradar24 več kot uro zaprto.

Dan prej je napad na isto letališče po savdskih podatkih terjal eno žrtev in osem ranjenih, napad na letališče v Abhi pa dve smrtni žrtvi.

Tiskovni predstavnik hutijev Yahya Saree je mednarodnim prevoznikom poslal »zadnje opozorilo« pred letenjem v savdskem zračnem prostoru – z izjemo neba nad Meko in Medino. Delavce v savdskih naftnih objektih je pozval, naj se umaknejo s »ciljev«.

Satelitski posnetki so 8. oktobra pokazali obsežen požar v kompleksu Abqaiq.

Ofenziva »Zora Jemna«

V ozadju je savdska ofenziva, ki jo Rijad imenuje »Zora Jemna«. Koalicija trdi, da je uničila 324 »visoko vrednih ciljev« in da sodeluje več kot sto lovcev.

Cilj je ponovno zavzeti Sano, ki jo hutiji držijo od leta 2014, in nadzor nad ožino Bab el Mandeb. Hutiji so septembra zasedli dele obale ob Rdečem morju in napadali savdske rafinerije ter naftovod Vzhod–Zahod, ki ga Rijad uporablja, odkar Iran omejuje promet skozi Hormuško ožino.

Analitiki ob tem opozarjajo, da je savdska stran na terenu manj uspešna od svoje propagande.

SouthFront ocenjuje, da zavezniki Rijada izgubljajo položaje pri Taizu in da pri Bab el Mandebu niso dosegli bistvenega napredka.

Turčija, Pakistan – in Sirija?

Ključni premik je »Meški pakt«, obrambni sporazum med Savdsko Arabijo, Pakistanom in Turčijo, podpisan 7. avgusta. Na izrednem zasedanju v Rijadu 5. oktobra so se podpisnice dogovorile o napotitvi pakistanskih in turških sil v kraljevino.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je potrdil, da pakistanske enote že pomagajo, predvsem pri izvidovanju. Ankara uradno ni potrdila ničesar, saj mora napotitev odobriti parlament, ki pakta še ni ratificiral.

Še dlje gre zapis na substacku Global21: turške in pakistanske enote naj bi sodelovale »v širokem podpornem dogovoru, ki presega logistiko in upravljanje opreme«.

Podobna ponudba naj bi prišla tudi v Damask. Sirski samooklicani predsednik Ahmed al Šara naj bi se s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom pogovarjal o napotitvi do 20.000 vojakov iz 90. in 84. divizije.

To je 7. oktobra poročal tudi Axios, ki dodaja, da 84. divizijo sestavljajo tudi tisoči tujih islamističnih borcev.

Damask poročila zanika. Avtor zapisa poudarja, da »ima vse svojo ceno« – Rijad že mesece finančno podpira novo sirsko oblast, vojaki za Jemen bi prinesli še več denarja.

Pošiljanje sunitskih islamistov proti zaiditskim šiitskim hutijem bi spopadu dalo izrazito versko razsežnost in ga še težje omejilo.

Napadi v Iranu in ameriške priprave

Med tem Iran ni varen niti doma. ZDA so 30. avgusta napadle raketne lanserje na otoku Larak, 1. septembra pa cilje Revolucionarne garde v Bandar Abasu, Kenaraku in na otoku Kešm. Ameriški napad na svatbo v Bandar Siriku je istega dne terjal pet življenj in več kot 50 ranjenih. Predsednik Masud Pezeškian je dejal, da so ZDA »po pogovorih Iran napadle že trikrat«, zato so pogajanja »nesmiselna«.

ZDA od 14. julija spet izvajajo pomorsko blokado iranskih pristanišč.

Ameriška blokada in napadi, ki niso prinesli rezultata do sedaj nimajo možnosti za dosego preobrata niti v prihodnje.

Po poročanju Global21 je Pentagon dokončal načrte za obnovo obsežnih napadov na iranske jedrske objekte, energetsko infrastrukturo in rafinerije; Centralno poveljstvo čaka le še na Trumpov ukaz.

V regijo pluje tretja udarna skupina z letalonosilko USS Theodore Roosevelt, ki se bo pridružila USS George H. W. Bush in USS George Washington. A bolj kot napoved napada gre po njegovem za »poskus ustrahovanja Irana, da ne bi Hutijem poslal množične pomoči«.

Ameriška blokada in napadi, ki niso prinesli rezultata do sedaj nimajo možnosti za dosego preobrata niti v prihodnje.

Kako bo odgovoril Teheran?

Iranski odziv je za zdaj previden, a jasen. Zunanje ministrstvo je opozorilo, da bi nova intervencija razmere zapletla.

Analitik Javad Heiran-Nia ocenjuje, da Teheran razlikuje med obrambo savdskega ozemlja in napadi na hutije: prvo bi toleriral, sodelovanje Pakistana ali Turčije v ofenzivi v Jemnu pa bi bilo rdeča črta, saj so hutiji del iranske strateške globine.

Zunanji minister Abas Arakči je opozoril, da bi vsak nov spopad sprožil močnejši odgovor. Predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf je razglasil konec obdobja »sorazmernih odgovorov«.

Revolucionarna garda napoveduje zaprtje južnih pomorskih poti skozi Hormuško ožino, ki jih varuje ameriška mornarica.

Iran in zavezniki lahko napadejo zalivsko energetsko infrastrukturo, kar bi pretreslo svetovne trge.

V Teheranu se krepi tudi razprava o izstopu iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) – kajti zakaj bi država, ki jo bombardirajo in hkrati obremenjujejo s sankcijami, spoštovala pravila, ki je ne ščitijo?

Tako se zapira krog: savdska ofenziva v Jemnu potiska Iran v večjo podporo Hutijem, to pa Washingtonu daje izgovor za nove napade na Iran.

Vojna, ki naj bi bila hitra, postaja regionalna – z Jemnom kot novo frontno črto.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek