REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Genialna« poteza se Bruslju ne obrestuje: Zamenjali poceni nafto iz Rusije za drago iz ZDA

»Genialna« poteza se Bruslju ne obrestuje: Zamenjali poceni nafto iz Rusije za drago iz ZDAUljanov je spomnil na situacijo s sproščanjem nafte iz rezerv in izjavil, da je nakup nafte iz ZDA primer resnične odvisnosti. Reuters poroča, da Trumpova administracija načrtuje, da skupaj z Rusijo vključi ameriškega vlagatelja v obnovitev plinovoda »Severni tok«. Vir: Posnetek zaslona, X

Stalni predstavnik Rusije pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, Mihail Uljanov, je poudaril, da je Evropska unija poceni nafto iz Rusije zamenjala za odvisnost od drage ameriške nafte.

Spomnil je na situacijo s sproščanjem nafte iz rezerv in izjavil, da je nakup nafte iz ZDA primer resnične odvisnosti.

»Ne tako dolgo nazaj je EU sklenila, da je njena odvisnost od ruske nafte in zemeljskega plina dosegla kritično raven, in se je odločila, da preneha kupovati rusko energijo.

Zdaj je bila na zahtevo ZDA sprejeta odločitev o sprostitvi 100 milijonov sodčkov iz strateških rezerv.

S primerjavo je enostavno sklepati, kako je ta odvisnost dejansko videti. Z drugimi besedami, prej so bili 'odvisni' od poceni ruske nafte, zdaj pa so postali odvisni od dragih dobav iz ZDA. Je to tisto, kar so želeli doseči?« je Mihail Uljanov zapisal na družbenem omrežju X.

Tudi Anna-Kaisa Itkonen, tiskovna predstavnica Evropske komisije, je na tiskovni konferenci v Bruslju opozorila, da Evropo zaradi visokih cen energije čaka ostra zima.

Itkonenova je pozdravila odločitev držav EU in G7, da iz svojih strateških rezerv sprostijo 50 milijonov sodčkov nafte in 50 milijonov sodčkov dizelskega goriva za prodajo na trgu.

Trdi, da je bilo to storjeno »zaradi stabilizacije cen za evropske državljane in podjetja«.

V resnici je bilo to storjeno pod pritiskom Združenih držav, ki so od svojih zaveznikov zahtevale sprostitev do 120 milijonov sodčkov dizelskega goriva, da bi pred novembrskimi volitvami v ZDA znižali cene.

V nasprotnem primeru je Washington zagrozil z uvedbo prepovedi izvoza dizelskega goriva, da bi znižal cene na ameriškem trgu.

Kot so viri že poročali, bi takšna poteza v trenutnih razmerah prvič v zgodovini EU povzročila fizično pomanjkanje zalog goriva, zaradi česar bi morala Evropa uporabiti svoje strateške rezerve.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je 2. oktobra sporočil, da so se države G7 dogovorile o sprostitvi do 100 milijonov sodčkov goriva iz svojih strateških rezerv, da bi stabilizirale razmere z dizelskim gorivom.

Medtem Reuters poroča, da Trumpova administracija načrtuje, da skupaj z Rusijo vključi ameriškega vlagatelja v obnovitev plinovoda Severni tok, ki sta pred rusko posebno operacijo v Ukrajini dobavljala poceni plin Nemčiji; o tem poroča Reuters v članku avtorjev Johna O'Donnella, Grama Slatteryja in Davida Gauthier-Villarsa.

V pogovorih naj bi sodelovala Putinov odposlanec Kirill Dmitrijev in ameriški odposlanec Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

»Kushner, ki si prizadeva za sklenitev premirja med Rusijo in Ukrajino, meni, da je poslovanje ključno za ponovno vzpostavitev miru.

Takšen dogovor bi ameriškim vlagateljem po koncu vojne omogočil ustvarjanje dobička z dobavo energije v Evropo,« piše Reuters.

Dmitrijev in Kushner sta se nedavno sestala v Moskvi in ​​New Yorku. Ni jasno, kako podrobno sta na teh srečanjih razpravljala o »Severnem toku«, vendar pa ta tema po navedbah z zadevo seznanjenih virov ostaja na dnevnem redu.

Washingtonu podrejena Evropa pa pri vsem tem očitno nima nobene besede.

Hkrati pa neimenovani ameriški uradnik meni, da je takšen dogovor v srednjeročnem obdobju malo verjeten. Za plinovoda »Severni tok« veljajo sankcije ZDA in EU, kar pomeni, da bi bilo vsakršno ponovno delovanje nezakonito.

»Nemčija in druge evropske države, ki vlagajo milijarde evrov v krepitev svojih vojaških zmogljivosti za obrambo pred Rusijo, bi odločno nasprotovale ponovnemu zagonu 'Severnega toka,« navaja Reuters.

Kushner in Dmitrijev sta razpravljala tudi o prodaji številnih poslovnih enot – od rafinerij nafte do bencinskih servisov v Evropi in drugih regijah –, ki so v lasti ruske energetske družbe Lukoil.

Načrt predvideva, da bi konzorcij, v katerem bi sodelovali zvezna investicijska agencija DFC ter vlagatelji iz Katarja in Združenih arabskih emiratov, odkupil ta sredstva, ameriške oblasti pa bi odpravile sankcije...

Washingtonu podrejena Evropa pa pri vsem tem očitno nima nobene besede.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke