REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nazaj k pari: kako je Trump odpisal najnaprednejšo tehnologijo ameriške mornarice, ki jo Kitajska že uporablja

Nazaj k pari: kako je Trump odpisal najnaprednejšo tehnologijo ameriške mornarice, ki jo Kitajska že uporablja

Ameriški predsednik Donald Trump je 13. avgusta 2026 podpisal predsedniški memorandum, s katerim je ameriški vojni mornarici ukazal, naj z bodočih letalonosilk razreda Ford odstrani elektromagnetni katapult EMALS in se vrne k parnim katapultom iz petdesetih let prejšnjega stoletja.

Isti dokument – z naslovom »Rebuilding the United States Navy and America's Shipbuilding Industrial Base« – odpira vrata tudi gradnji ameriških vojnih ladij v tujih ladjedelnicah. Oboje skupaj je najbolj zgovorna slika ameriškega industrijskega in tehnološkega položaja, kar smo jih videli v zadnjih letih.

Kaj točno piše v odredbi

Navodilo je nenavadno konkretno.

Minister za vojno (tako administracija zdaj imenuje obrambnega ministra) mora v šestdesetih dneh predložiti načrt, kako bo elektromagnetni sistem za izstreljevanje letal (EMALS) in napredna elektromagnetna dvigala za orožje (AWE) nadomestil s parnimi in hidravličnimi sistemi – začenši z letalonosilko CVN-81, bodočo USS Doris Miller.

To poroča USNI News, glasilo ameriškega mornariškega inštituta, ki je dokument tudi objavil.

Prve tri ladje razreda – USS Gerald R. Ford, bodoča USS John F. Kennedy in USS Enterprise – EMALS obdržijo.

Doris Miller, katere gredelj naj bi položili do konca letošnjega leta in ki naj bi bila dostavljena v začetku leta 2034, bi tako postala nekakšen nov podrazred: sodobna 100.000-tonska letalonosilka s tehnologijo iz obdobja Korejske vojne.

Trumpova zamera do »magnetov« ni nova.

Že leta 2017 je za Time izjavil, da naj se mornarica vrne k »goddamned steam« – k prekleti pari.

Oktobra 2025 je pred mornarji na krovu letalonosilke USS George Washington to razložil takole: ko se elektromagnetni sistem pokvari, »moraš poklicati MIT in z letali dostaviti najbolj briljantne ljudi na svetu«, medtem ko paro »lahko popraviš s kladivom in gorilnikom«.

Julija letos je na Army War College v Pensilvaniji dodal: »Ne bomo dovolili, da bi se gradile še kakšne ladje s temi smešnimi milijardami dolarjev za električne katapulte. Niso dobri. Preveč zapleteni so.«

Stroka: »Zelo staro razmišljanje, zelo zastarelo«

Odziv ameriških pomorskih strokovnjakov je bil skoraj enoglasen.

Bryan Clark, nekdanji podmorničar in danes direktor Centra za obrambne koncepte in tehnologijo na Hudson Institute, je za The Hill in CNN opozoril na dve stvari.

Prvič: mornarica na Fordu s tem sistemom prihrani okrog 100 milijonov dolarjev letno, ker potrebuje manj ljudi in manj vzdrževanja.

In drugič, kar je precej bolj boleče: parnih katapultov v ZDA sploh nihče več ne izdeluje.

Zadnjega je mornarica kupila pred približno dvajsetimi leti, proizvodnjo bi bilo treba postaviti od začetka, kar bi stalo »desetine milijonov« in trajalo leta.

Predelava ladje bi po Clarkovih ocenah stala »verjetno milijarde«, splovitev Doris Miller pa zamaknila iz leta 2034 morda v konec tridesetih let.

Veteran pomorskega novinarstva Chris Cavas je bil še bolj neposreden: memorandum je »zelo staro razmišljanje, zelo zastarelo«.

Sam je bil na izstrelitvah z obema sistemoma in razlika je otipljiva – elektromagnetni je bolj gladek.

Infrastrukture za parne katapulte, dodaja, ni več: »Ni jim bilo treba izdelati novih vse od George H. W. Busha« – torej od ladje, ki je v službo stopila leta 2009.

Senator Mark Kelly, nekdanji mornariški pilot in astronavt, je bil neposreden: Trump je »neuspešen nepremičninski razvijalec z več bankroti« in »ne bi smel odločati o sistemih na letalonosilkah«.

Proizvajalec General Atomics je v izjavi za USNI News zapisal, da odločitev »zasluži skrbno ponovno presojo«, saj je proizvodnja za CVN-81 že skoraj 50-odstotno dokončana.

Podjetje je dodalo stavek, ki je v tem kontekstu skorajda diagnoza: odločitev bo imela »širše posledice za pripravljenost letalonosilk, nacionalno varnost in ameriško tehnološko premoč ter potencialno ustvarja priložnosti za nasprotnike, da zaprejo vrzel v zmogljivostih«.

Senator Mark Kelly, nekdanji mornariški pilot in astronavt, je bil neposreden: Trump je »neuspešen nepremičninski razvijalec z več bankroti« in »ne bi smel odločati o sistemih na letalonosilkah«.

Komentarji na družbenih omrežjih so sarkastični.

»Mislim, da bi moral Trump iti še dlje. Parni katapulti so dober začetek, ampak zakaj bi se tam ustavili? Jedrski pogon je očitno preveč inženirsko premišljena neumnost. Iztrgajte reaktorje. Vrnite premog. Zamenjajte radar z daljnogledom. Morsejeva abeceda ima manj programskih napak.

In morda obnovite jadra bojnih ladij, če se izkaže, da je elektrika še ena kitajska zarota. USS Gerald R. Ford je do marca 2026 že opravila 36.863 izstrelitev letal z EMALS, a očitno mora sodobno inženirstvo zdaj prestati končni preizkus kvalifikacije: "Ali Donald Trump to osebno razume?"

Amerika je desetletja Kitajski govorila, da je tehnološko zaostala. Kitajska je zgradila elektromagnetne katapulte. Amerika zdaj razpravlja o tem, ali je bila para boljša. Naj letalonosilke spet postanejo viktorijanske,« se je posmehnila komentatorka.

Podatki, ki jih memorandum ne omenja

Zanimivo je, da je odredba prišla ravno v trenutku, ko je sistem končno začel delovati tako, kot je bilo obljubljeno.

Po pentagonskih dokumentih, ki jih navaja Reuters, je USS Gerald R. Ford do marca 2026 opravil 36.863 izstrelitev z EMALS. Februarja letos je mornarica izvedla štiridnevni test generiranja naletov, na katerem je Ford presegel dosežke letalonosilk razreda Nimitz – podatkov o testu javno ni objavila.

Število mornarjev, potrebnih za upravljanje katapultov, se je z okrog ducata zmanjšalo na dva, in to v času, ko ima ameriška mornarica resne težave z zapolnjevanjem posadk.

To seveda ne pomeni, da kritike ni bilo nikoli.

EMALS je imel zgodaj resnične in hude težave. Kongresna raziskovalna služba je poročala, da je sistem v prvih 747 izstrelitvah na krovu doživel deset kritičnih okvar – daleč pod zahtevanim povprečjem ene okvare na 4.166 ciklov.

Napredna dvigala za orožje so bila dokončana šele decembra 2021, JFK je na sprejemne preizkuse odplul šele ta teden, s sedmimi od enajstih dvigal. Ford sam je bil predan z večletno zamudo in milijardami prekoračitve.

Trumpova jeza torej ni izmišljena – zamuja pa približno desetletje.

Medtem na drugi strani Pacifika

In tu se zgodba zaplete.

Kitajska je isto tehnološko tranzicijo, ki jo ZDA zdaj razveljavljajo, pravkar uspešno dokončala.

Letalonosilka Fudžjan (Fujian, Type 003, 80.000 ton, splavljena junija 2022, prvi preizkusi na morju maja 2024) je opremljena s tremi elektromagnetnimi katapulti. 22. septembra 2025 je mornarica LOA objavila, da so s krova uspešno izstrelili in nanj pristali:

  • J-15T – prvi povsem kitajski lovec za katapultno izstreljevanje,
  • J-35 – lovec pete generacije, torej stealth,
  • KJ-600 – letalo za zgodnje opozarjanje in vodenje s fiksnimi krili, kitajski ekvivalent E-2D Hawkeye.

Na paradi 3. septembra 2025 se jim je pridružil še J-15DT, palubno letalo za elektronsko bojevanje – kitajski odgovor na EA-18G Growler.

Fudžjan je bil v službo sprejet 5. novembra 2025 v Sanji na Hainanu.

Letalonosilka Fudžjan/Fujian Vir: Xinhua

Ključna podrobnost, ki jo je vaš spomin, gospod urednik, ujel skoraj povsem pravilno: J-35 je prvi lovec pete generacije na svetu, ki je bil z elektromagnetnim katapultom izstreljen z letalonosilke. Ameriški F-35C tega – v operativnem smislu – še vedno ne zmore z Forda.

Nianso je treba navesti pošteno: testne izstrelitve F-35C z EMALS in pristanke z AAG so ameriški preizkuševalci iz eskadrilje VX-23 na Fordu opravili že leta 2022, med razvojnim testiranjem DT-II. Vendar Ford nikoli ni operativno plul z F-35C na krovu.

Razlog je skoraj groteskno birokratski: projekt ladje je bil »zamrznjen« 11. avgusta 2005, ko so razrezali prvo jeklo – približno dve desetletji preden bi F-35C moral poleteti z njenega krova.

ZDA bodo lovce pete generacije še naprej izstreljevale s paro, Kitajska pa svojega z elektromagnetom.

Pentagon temu evfemistično pravi »sinhronizacijska vrzel«.

Manjkajo prilagoditve palube na izpuh, ki dosega okrog 2.000 °C, in podporna infrastruktura vzdrževalnega sistema ODIN.

Ameriški F-35C zato danes leta s parnih katapultov starih letalonosilk razreda Nimitz – z Abrahama Lincolna, Carla Vinsona –, ne pa z najsodobnejše ameriške ladje.

Če Trumpova odredba obvelja, se bo paradoks zabetoniral: ZDA bodo lovec pete generacije še naprej izstreljevale s paro, Kitajska pa svojega z elektromagnetom.

Kdo je Ma Weiming

Kitajski preskok ni bil naključje in tudi ne zgolj vohunjenje, čeprav Navy Lookout previdno pripominja, da je ob takšni hitrosti napredka mogoče domnevati industrijsko špijonažo.

Za sistemom stoji kontraadmiral Ma Weiming, profesor na Pomorski inženirski univerzi LOA in akademik Kitajske akademije inženirstva.

Fudžjan sprva sploh ni bil načrtovan z elektromagnetnim katapultom – načrtovalci so se nagibali k varnejši pari.

Toda Ma je vztrajal. Državni televiziji je povedal: »Če že delamo, delamo na najvišji ravni. Če hočemo voditi, moramo prehiteti Američane.«

Njegov ključni prispevek je bil tehnološka izbira, ne kopiranje: integriran ladijski elektroenergetski sistem na enosmernem toku srednje napetosti (MVDC), medtem ko ZDA in Velika Britanija uporabljata izmenični tok.

Ta arhitektura – po kitajskih virih razvita že leta 2003 in približno desetletje pred ameriško – je omogočila, da je tudi konvencionalno gnana ladja lahko napajala elektromagnetne katapulte, za kar so Američani potrebovali jedrski pogon.

Kitajski analitiki, kot je Wang Qiang, trdijo, da je stopnja okvar na Fudžjanu pod 0,2 odstotka, kar naj bi bilo osemdesetkrat manj kot na Fordu.

Te številke je treba jemati z zadržkom – gre za kitajski vir in neodvisne potrditve ni –, vendar je smer razvoja jasna tudi brez njih.

 

Vojaški analitik Zhang Junshe je za Global Times ocenil, da testi kažejo »popolno obvladovanje« zapletenih sistemov izstreljevanja.

Da ne gre za kitajsko propagando kaže naslednje: Francija je za svojo bodočo jedrsko letalonosilko PA-NG prav tako izbrala EMALS in AAG, ker elektromagnetni katapult omogoča prožnost, ki jo bo prihodnja letalska skupina zahtevala – predvsem izstreljevanje lahkih brezpilotnih letal, česar parni katapult preprosto ne zmore, saj ga ni mogoče fino uravnavati.

Z drugimi besedami: ZDA zapuščajo tehnologijo, ki jo prevzemajo vsi, ki si to lahko privoščijo.

Širša slika: memorandum kot priznanje poraza

Del memoranduma, ki je v naslovih dobil manj prostora, je pravzaprav še bolj poveden.

Trump je Pentagonu naročil, naj razmisli o nakupu vojnih ladij, zgrajenih v tujih ladjedelnicah – po tako imenovanem »finskem modelu«, ki ga obalna straža že uporablja za ledolomilce.

Gre za tri razrede: površinske bojne ladje za protipodmorniško bojevanje in spremstvo konvojev (torej fregate, potem ko je bil program Constellation odpovedan), ro-ro tovorne ladje in tankerje za oskrbo na morju. V proračunu za leto 2027 je za študijo tujih vojnih ladij predvidenih 1,85 milijarde dolarjev, USNI pa je aprila poročal, da je fokus nakup ladij na Japonskem in v Južni Koreji.

Trump je Pentagonu naročil, naj razmisli o nakupu vojnih ladij, zgrajenih v tujih ladjedelnicah – po tako imenovanem »finskem modelu«, ki ga obalna straža že uporablja za ledolomilce.

Po ameriškem zakonu morajo biti vojne ladje ZDA grajene doma; predsednik lahko to zahtevo obide z izjemo »nacionalnovarnostnega interesa«.

Kongres se upira: odbora za oborožene sile v senatu in predstavniškem domu sta v osnutkih obrambnega zakona za leto 2027 to pooblastilo skušala odvzeti oziroma prepovedati financiranje.

Kontekst številk je znan.

Urad za pomorsko obveščevalno dejavnost ocenjuje, da je kitajska ladjedelniška zmogljivost več kot 200-krat večja od ameriške – po neki neklasificirani predstavitvi mornarice celo 230-krat.

Kitajska mornarica je z več kot 370 plovili že največja na svetu po številu trupov; ameriška flota naj bi se letos skrčila na okrog 287 ladij.

Razmerje v številu navpičnih izstrelitvenih celic, ki je leta 2004 znašalo več kot 200 : 1 v ameriško korist, je do leta 2023 padlo na približno 2 : 1, analitiki pa napovedujejo, da bi ga Kitajska lahko izenačila do leta 2027.

Vse to se dogaja ob proračunskem pritisku: vojni minister Pete Hegseth je stroške vojne z Iranom ocenil na 37,5 milijarde dolarjev, republikanci pripravljajo 95-milijardni paket, Trump pa napoveduje obrambni proračun v višini 1,5 bilijona dolarjev.

Denarja torej ni malo. Manjka nekaj drugega.

Kladivo in gorilnik

Trumpova formulacija je pravzaprav nehote iskrena.

Parni katapult je res mogoče popraviti »s kladivom in gorilnikom«.

Elektromagnetni zahteva inženirje z MIT, dobavno verigo, industrijsko bazo, usposobljene ljudi in institucionalno potrpljenje skozi desetletje otroških bolezni.

Odločitev za kladivo in gorilnik ni odločitev o katapultu.

Je odločitev o tem, ali so ZDA sploh še supersila.

Odločitev za kladivo in gorilnik ni odločitev o katapultu.  Je odločitev o tem, ali so ZDA sploh še supersila. In je priznanje, da v tekmi na tem področju ne zmore več teči do cilja.

Kitajska je skozi desetletje otroških bolezni šla in prišla ven na drugi strani – s sistemom, ki lansira lovca pete generacije, letalo za zgodnje opozarjanje in letalo za elektronsko bojevanje.

ZDA so šle je skozi isto desetletje, plačale celotno ceno, prišle ven na drugi strani – in se zdaj obrača nazaj, tik preden bi lahko pobrala dividendo.

Za imperij, ki je stoletje utemeljeval svojo prevlado na tehnološki premoči na morju, je to nekaj več kot samo slaba nabavna odločitev.

Je priznanje, da v tekmi na tem področju ne zmore več teči do cilja.

In Slovenija v tej tekmi - sopiha daleč zadaj, za ZDA.

Vendar jim sledi povsod - kamorkoli nas pač vodijo.

In ko se v slovenskem parlamentu pojavijo glasovi, ki temu oporekajo, opozarjajo, da bi morali zapustiti NATO - mediji družno udarijo po njih.

Res, le kaj bi lahko šlo narobe?

Viri: USNI News, Bela hiša, CNN, The Hill, Navy Lookout, Reuters, Global Times, SCMP, The China Academy, CSIS, The Aviation Geek Club, Euronews/AP.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke