REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemčija plača petkrat več za plin, potem ko se je odpovedala uvozu iz Rusije

Nemčija plača petkrat več za plin, potem ko se je odpovedala uvozu iz RusijeDolgoročne pogodbe z Moskvo niso bile podvržene zunanjim pretresom ali nihanjem na trgu, piše »Berliner Zeitung«. Vir: Posnetek zaslona, X

Nemčija zdaj plačuje petkrat več za uvoz plina kot prej, ko je v okviru sankcij Evropske unije opustila dolgoročne pogodbe za dobavo (poceni) ruskega plina, poroča Berliner Zeitung.

Berlin se zdaj zanaša na nestabilen mednarodni energetski trg, ki ga je še dodatno pretreslo dejansko zaprtje Hormuške ožine med trenutnim konfliktom med Združenimi državami in Iranom.

Nekdanja industrijska sila Evrope, Nemčija, se je leta 2022 v okviru sankcijske politike Evropske unije proti Moskvi po eskalaciji konflikta v Ukrajini odpovedala uvozu poceni ruskega plina.

Skupaj z zaprtjem jedrskih elektrarn v korist obnovljivih virov energije je ta samonaloženi embargo zadal hud udarec nemškemu industrijskemu sektorju.

Pred uvedbo embarga je Rusija zagotavljala 55 odstotkov uvoza zemeljskega plina v Nemčijo.

Berlin danes nabavlja plin iz Norveške (44 odstotkov), Nizozemske (24 odstotkov) in Belgije (21 odstotkov), medtem ko večino preostalih dobav predstavlja ameriški utekočinjeni zemeljski plin (LNG).

Po poročanju »Berliner Zeitunga« se je cena uvoženega plina v Nemčiji zvišala z 12 evrov (13,65 USD) na megavatno uro leta 2020, ko so še veljale dolgoročne pogodbe z Rusijo, na več kot 60 evrov (68,25 USD) ta teden, saj si ZDA in Iran še naprej izmenjujeta udarce.

»Stare ruske pogodbe so bile cenejše od tržne cene,« navaja časnik in dodaja, da Nemčija v primeru nuje niti ne bo mogla povečati uvoza plina, ker so »plinovodi iz Norveške že dosegli svojo polno zmogljivost in ne morejo dobaviti veliko več«.

Odločitev o opustitvi poceni ruske energije je imela pomembno vlogo pri upočasnitvi nemškega gospodarstva.

Gospodarstvo je zabeležilo upad tako v letih 2023 kot 2024, kar je prvi zaporedni letni upad v več kot dveh desetletjih, medtem ko je za letos napovedana le 0,5-odstotna rast.

Po uradnih podatkih se je število stečajev podjetij v obeh letih povečalo za več kot 22 odstotkov.

Kancler Friedrich Merz je v ponedeljek priznal, da je energetsko krizo povzročilo pomanjkanje ruskega plina.

Moskva je sporočila, da je pripravljena nadaljevati dobavo plina prek veje plinovoda Severni tok, ki je leta 2022 preživela sabotažo, vendar od Berlina ni prejela nobenega odgovora.

Nemčija namerava uvesti nove davke na svoj že tako oslabljen industrijski sektor, da bi financirala izgradnjo nacionalnih plinskih rezerv.

Evropska unija se je prav tako zavezala, da bo do leta 2027 popolnoma prenehala uvažati ruski plin.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je marca dejala, da bo Bruselj vztrajal pri zastavljeni poti tudi v primeru fizičnega pomanjkanja plina ali grožnje z izpadi električne energije.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke