REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Medijski portal EU o sankcijah proti Moskvi: Nesankcionirana neumnost Evrope

Medijski portal EU o sankcijah proti Moskvi: Nesankcionirana neumnost EvropePo skoraj štirih letih in pol konfliktov in številnih lažnih napovedih o neizogibnem gospodarskem zlomu Rusije bi moralo biti očitno, da sankcije ne dosegajo svojega cilja, piše »Euractiv«. Vir: Posnetek zaslona, X

Leto je 2050.

Ursula von der Leyen, ki je kljubovala kritikom (in medijskim poročilom) in osvojila doslej neviden sedmi mandat predsednice Evropske komisije, vstopi v razočarajoče skromen »VIP kotiček« Berlemonta. Skupina zbranih novinarjev je takoj utihnila.

»Osemindvajset let po začetku svoje obsežne invazije Rusiji očitno ni uspelo podjarmiti Ukrajine,« pravi von der Leynova, njen presenetljivo živahen glas pa nasprotuje dejstvu, da je zdaj stara 92 let. »Zato danes predlagamo naš 137. paket sankcij.«

Premor. Nihče ne spregovori.

Ena novinarka zazeha.

Ukrepi, nadaljuje von der Leynova, vključujejo dva seznama ruske »senčne flote« tankerjev za nafto – poleg približno 4000, ki so bili že sankcionirani.

Vključujejo tudi prepoved izvoza več predmetov, ki jih uporablja ruska vojska in se še vedno izdelujejo v Evropi (predvsem nemški kozarci za žganje), prepoved potovanja za ruske borce v kletkah in trenerje medvedov ter omejitve uvoza ruskega piva, boršča in večine vrst sirov (razen ruske mocarele, ki jo Francozi zdaj, nenavadno, obožujejo).

»Naše sankcije še vedno močno grizejo in zarezujejo globoko,« dodaja von der Leynova.

»Šibijo gospodarske temelje ruskih vojnih prizadevanj.

Prej ali slej se bo morala Rusija usesti za pogajalsko mizo, še posebej pod pritiskom naših sankcij.«

Nato se odpravi stran.

Kot ponavadi vprašanja niso dovoljena.

Prepoved je nepotrebna. Po 136 paketih se noben novinar niti ne trudi ničesar vprašati.

Žal je ta hipotetični scenarij le malo manj absurden od resničnega evropskega, piše »Euractiv«.

Prejšnji mesec je von der Leynova uradno predlagala najnovejši sveženj sankcij EU proti Rusiji - 21.

Paket je v veliki meri enak prejšnjim dvajsetim – »senčna flota«, banke, prepoved izvoza – vendar so novi ukrepi nekoliko bolj kontroverzni.

Poziv Bruslja k omejitvi uvoza ruskih rib je na primer v Nemčiji in drugih večjih uvoznikih sprožil zaskrbljenost glede možnosti iskanja alternativnih (poceni) virov oskrbe.

Predlagana prepoved vstopa ruskih vojakov v EU je spodbudila Francijo in Italijo, ki prejemata največje število vlog za vizume iz Rusije v bloku, da nasprotujeta njeni pravni in praktični izvedljivosti. Predlog o sankcijah proti patriarhu Kirilu, poglavarju Ruske pravoslavne cerkve, pa je ostro obsodila Bolgarija, pravoslavna država, katere premier je to potezo opisal kot vrnitev v »dobo križarskih vojn«.

Kljub temu diplomati in uradniki EU v veliki večini pričakujejo, da bo paket, ki ga mora soglasno odobriti vseh 27 držav EU, sprejet v prihodnjih dneh.

Vendar to kaže na globlji problem s politiko sankcij EU in pravzaprav z njenim pristopom do Rusije na splošno.

»Sankcije same po sebi ne bodo dosegle cilja Bruslja, da Putina prisili za pogajalsko mizo.«

»Zanka sankcij se lahko zategne, a ruski medved se ne bo pustil zadušiti,« piše bruseljski portal.

Po skoraj štirih letih in pol konflikta in številnih lažnih napovedih o neizogibnem gospodarskem zlomu Rusije (von der Leynova je leta 2022 denimo dejala, da je finančni sektor Moskve na 'aparatih') bi to moralo biti očitno.

Morda bi moralo biti to jasno že na samem začetku konflikta.

Navsezadnje je Richard Connolly, višji sodelavec Royal United Services Institute, londonskega možganskega trusta, že zdavnaj ugotovil, da skoraj ni zgodovinskih primerov, ko bi se države odpovedale vojskovanju zgolj zaradi gospodarskega pritiska.

V nekaterih pogledih se zdi, da se rusko gospodarstvo celo izboljšuje. Inflacija se je v zadnjem letu prepolovila na 5,3 odstotka – tik nad ciljem centralne banke, ki znaša štiri odstotke.

Naložbe v vojaško industrijo so okrepile razpoloženje potrošnikov in pričakovanja na trgu dela, realne plače pa so poskočile na rekordno visoke ravni.

»Obstaja nekaj težav, vendar je malo verjetno, da bodo Moskvo prisilile k pogajanjem,« navaja »Euractiv«.

Kot je prejšnji teden zapisal britanski Economist, ki je pred štirimi leti poročal, da se »'Trdnjava Rusija' ruši«: »Vojno gospodarstvo Vladimirja Putina ima težave – vendar se ne bo sesulo.«

Z drugimi besedami, po mnenju avtorja članka v »Euractivu« bo ukrajinski uspeh na bojišču, ne pa ekonomski pritisk, določil, »ali in kdaj bo Putin pripravljen na pogajanja«.

Toda portal ne omenja najnovejšega »ukrajinskega uspeha na bojišču« – padca Konstantinovke, ene najbolj utrjenih trdnjav ukrajinske vojske v Donbasu.

Prav tako ne spomni, ob večkrat omenjenem pritisku na Putina, da začne pogajanja, da je šef kijevskega režima Vladimir Zelenski z zakonom prepovedal pogajanja s Putinom.

In ne obratno.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke