Spirala brez izhoda: zakaj večja evropska pomoč Ukrajini priganja Rusijo k doktrini totalne vojne

18. junija 2026 je Ukrajina izvedla doslej največji napad z brezpilotnimi letali na Moskvo.

Glavna tarča je bila rafinerija nafte Gazprom Neft v Kapotnji, ki oskrbuje pomemben del prestolnice z gorivom; nad mestom se je dvignil črn dim, letališča so začasno ustavila promet.

Po ruskih navedbah je proti Moskvi letelo okoli 180 do 194 dronov, kar je največji udar na prestolnico od začetka invazije. Ranjenih je bilo sedemnajst ljudi, med njimi dva otroka.

Kmalu zatem je podobna kampanja prizadela Krim.

Politični odziv je bil takojšen in oster.

Aleksej Žuravljov, prvi podpredsednik Odbora za obrambo Državne dume, je odkrito priznal, da ruska protizračna obramba ni sposobna zaščititi niti prestolnice, ter pozval k radikalni zaostritvi: uničenju vse logistike, mostov in predorov ter bombardiranju železniških postaj v Ukrajini.

Edino zares učinkovito rešitev za zaščito Moskve je videl v obsežni ofenzivi za popolno zavzetje Kijeva.

Zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal redne »množične skupinske udare«.

Besedilo, ki kroži po omrežju X, te jedrnate, preverljive dejstvene elemente nadgrajuje z dramatičnim okvirom — z znamčenim protokolom »Zero Logistics«, formalnim sklepom obrambnega odbora in doktrino »napredovanja do Dnjepra« — za katerega v razpoložljivih virih ni potrditve.

Žuravljovljevi pozivi so resnični; institucionalizirana doktrina s temi imeni je literarna nadgradnja. Realistična analiza ne potrebuje pretiravanja: surova dejstva so dovolj zaskrbljujoča.

Logika, ki je ne moremo zaobiti

Realistična šola tu ne ponuja moralne sodbe, ampak napoved mehanizma.

Politologa John Mearsheimer in Glen Diesen že mesece — na Diesenovem podkastu 30. januarja, 18. maja in pozneje — opozarjata na isto strukturno dinamiko: ko Ukrajina ob evropski pomoči stopnjuje globinske udare po ruskem zaledju, Rusija razglasi obstoječe stanje za nevzdržno in eskalira, da ponovno vzpostavi odvračanje.

Mearsheimer to pove brez olepševanja: med stranema tako rekoč ni pogajalskega prostora, prihajajo pa jasni namigi z ruske strani, da je tarča lahko tudi katera od članic Nata.

Bralec naj se po njegovih besedah spomni Pearl Harborja — velika sila v obupu ravna nepredvidljivo.

Bistvo argumenta je v tem, da je vsaka stopnja eskalacije z zahodne strani videti obrambna in sorazmerna, vendar deluje znotraj nasprotnikove logike preživetja.

Ukrajinski roji dronov nad Moskvo niso strateška zmaga; so dražljaj, ki ruskemu političnemu razredu odvzema možnost zadržanega odgovora.

Žuravljovljevo priznanje, da Moskve ni mogoče zaščititi, dokler Kijev proizvaja orožje dolgega dosega in prejema zahodno pomoč, je natanko tista vez, ki jo opisujeta Mearsheimer in Diesen: ne gre za maščevanje, ampak za poskus ponovne vzpostavitve odvračanja. In ko je odvračanje enkrat porušeno, se prag za vsako naslednje dejanje zniža.

Karaganovska skrajnost — o kateri je Mearsheimer razpravljal z ruskim strategom Sergejem Karaganovom na Diesenovem podkastu — to logiko pelje do konca: omejen jedrski udar kot sredstvo prisile, ne osvajanja.

Escape from the country of democracy and freedom.

A man is trying to flee the country on a paraglider, and a border guard is shooting at him.

Well, he’ll kill that guy. And then a paraglider with a dead Ukrainian on board will land somewhere in Europe.

Will the border guard be… pic.twitter.com/O2pjJ1Bjv0

— Anatolij Sharij (@anatoliisharii) June 20, 2026

Mearsheimer poudarja, da nihče ne more »zmagati« v jedrski vojni, a opozarja, da Rusija v takšnem scenariju verjetno ohranja eskalacijsko prevlado nad Evropo, kar pomeni, da je morda ne odvrne nič. Ni treba sprejeti predloga Karaganova, da bi razumeli njegovo težo: ko o njem razpravljajo glavni strateški krogi, ni več obroben.

Druga stran iste dume

Pošten realistični zapis mora držati dva pritiska hkrati. Isti parlament, ki prek Žuravljova zahteva trši pristop, je prizorišče vse glasnejšega nasprotnega glasu.

Ukrajina se nahaja v resnih težavah. Moški iz nje bežijo - celo kot paragliderji, na njih pa graničarji streljajo (spodaj) - vendar še vedno povzroča udarce globoko v zaledju Rusije.

Predvsem s pomočjo Zahoda. Vse to ima vpliv na državo in gospodarstvo.

I thank all friends of Ukraine and everyone who helps us obtain important information and supports Ukrainian intelligence operations. Our intelligence agencies reported on the results of their work to assess the internal situation in Russia and obtain documents that end up on the… pic.twitter.com/dv1MtjOACl

— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) June 14, 2026

Komunistični ruski poslanci — Vjačeslav Marhajev, Renat Sulejmanov — odkrito govorijo o gospodarstvu, ki dolgotrajne vojne ne zdrži, in o državi »na robu socialne eksplozije«.

Po ocenah nemškega inštituta SWP so vojaški izdatki v začetku leta 2026 dosegli 46 odstotkov proračunskih odhodkov, kar je dve tretjini proračunskih prihodkov.

Putinova ocena zaupanja je po vladni anketi padla na najnižjo raven od začetka invazije, objavljanje podatkov pa so prekinili.

To je natanko tisto, kar Mearsheimer imenuje pritisk na Putina, da vojno čim prej konča — in prav ta pritisk je nevaren.

Sila, ki jo zaledje sili k razpletu, gospodarstvo pa k hitenju, ne išče zadržanih rešitev. Žuravljovljev poziv k zavzetju Kijeva in komunistični poziv k miru nista nasprotujoči si novici; sta dve plati istega vala obupa, ki znižuje verjetnost umirjenega, dogovorjenega izhoda.

Evropska računica je razumljiva: večja pomoč, globlji udari, večji pritisk na Moskvo, da popusti. Realistični ugovor ni, da je Ukrajina nemoralna pri obrambi, ampak da ta računica deluje proti sami sebi.

Vsak uspešen roj dronov nad Moskvo Kremlju jemlje možnost zmernega odgovora in mu vsiljuje logiko totalne vojne — ne ker bi bil Putin iracionalen, ampak ker je nasprotnikova logika preživetja takšna, kot je.

HARSH MOBILIZATION IN ODESSA!

Hello Ursula @vonderleyen if you or your child has been conscripted to die in trenches!

Do you see these scenes in democratic countries?

Several kidnappers from TCC, without any police presence, are forcing a man into a vehicle.

The… pic.twitter.com/YFpC2kTVnI

— Ignorance, the root and stem of all evil (@ivan_8848) June 21, 2026

Mearsheimer in Diesen sta vztrajna pri eni točki, ki jo zahodne prestolnice težko slišijo: ker med stranema ni pogajalskega prostora, je vsako stopnjevanje korak po lestvi brez varnostne mreže.

Politični problem ni obseg pomoči, je oblika izstopa — širjenje pogajalskega okvira in vzpostavitev premirja.

Brez tega ostane samo spirala, in dogodki junija 2026 kažejo, kako hitro se vrti.