REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Boj za energente v EU: Ni nafte, ni problema

Boj za energente v EU: Ni nafte, ni problemaEvropska unija brez večjega uspeha poskuša najti način za spopadanje z novo energetsko krizo. Vir: Posnetek zaslona, X

»Najcenejša energija je tista, ki je ne porabiš,« je dejala šefica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ko je predstavila »načrt« EU za spopadanje z energetsko krizo.

Evropska unija je v nenehni krizi že od leta 2022, ko se je zaradi posebne operacije v Ukrajini odločila odpovedati ruskim energetskim virom in preiti na alternativne in dražje možnosti, kot je utekočinjeni plin iz ZDA.

Odločitev pa se je zelo hitro obrnila proti njej in povzročila strmo zvišanje življenjskih stroškov.

Najhuje se je odrezal tako imenovani »motor« Evrope – Nemčija.

Država, ki je zaradi poceni ruske energije postala gonilna sila gospodarskega razvoja Unije, je zdaj v hudih škripcih.

Ravno ko je Bruselj mislil, da se je situacija nekoliko umirila – navsezadnje je Ukrajina kot s čarovnijo nenadoma »popravila« domnevno poškodovan naftovod Družba, po katerem je ruska nafta prihajala v EU – in da so se dokopali do »zelene veje«, so ZDA skupaj z Izraelom napadle Iran.

Vojna na Bližnjem vzhodu in blokada Hormuške ožine, skozi katero gre petina svetovne nafte, sta staro celino pahnili nazaj v kaos.

Za razliko od ZDA, ki so samozadostne, je Evropa odvisna od uvoza energije, zdaj pa se mora zanjo še boriti s konkurenco.

Evropska komisija je predstavila sveženj ukrepov, s katerimi se poskuša braniti pred energetsko krizo, ki vključuje zaščito potrošnikov v obliki »energetskih bonov« in pomoči, znižanje davkov na elektriko za »ranljive« industrije in gospodinjstva, poskus kopičenja zalog plina ter spremljanje proizvodnje in skladiščenja letalskega goriva (katerega pomanjkanje bo pomenilo kaos na prihajajočih dolgih potovanjih in poletnih počitnicah) in dizla.

Problem teh ukrepov, tako kot številnih drugih načrtov Bruslja, je, da so bili zasnovani, ko je celina že tako ali tako potisnjena v kot z zvezanimi rokami.

Z drugimi besedami, za vse potrebujejo denar, ki ga ni v izobilju.

To je državljane EU praktično prepustilo samim sebi, da se sami znajdejo, kakor vedo in znajo – od kopičenja zalog bencina (pogosto s pomočjo tatvin ali prečkanja meje zaradi »bencinskega turizma«) do ogrevanja s pomočjo Sonca (tam, kjer je to mogoče), vrnitve k ogrevanju na drva, skupnih prevozov v službo ali dela od doma, večje uporabe javnega prevoza, koles, hoje...

In na splošno upanja, da se bo vse nekako uredilo.

Sodeč po nepredvidljivem vedenju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in načinu, kako je Bruselj doslej obvladoval krize (ki jih je sam ustvaril), se razmere ne zdijo obetavne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke