REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Sionistični Izrael in ZDA proti tradicionalnim Judom: Zakaj je bombardirana sinagoga v Teheranu

Sionistični Izrael in ZDA proti tradicionalnim Judom: Zakaj je bombardirana sinagoga v TeheranuTisti, ki napadajo Iran, očitno ne vedo veliko o perzijski civilizaciji ali pa želijo skriti pravo resnico. Osrednji zahodni mediji so prikrili dejstvo, da so ameriške in izraelske bombe uničile sinagogo v Teheranu. Vir: Posnetek zaslona, X

V noči med 6. in 7. aprilom so Američani in Izraelci bombardirali Teheran.

Med drugimi civilnimi cilji so zadeli tudi veliko sinagogo.

O tej novici zahodni mediji niso poročali.

Ali pa so jo povzeli, vendar le redki.

Od kod sinagoga v Teheranu?

Iran je dom največje judovske skupnosti na širšem Bližnjem vzhodu. Judje v Iranu uživajo vse pravice.

Imajo predstavnike v parlamentu in so v harmoničnih odnosih z iranskimi oblastmi, ki jih zahodni mediji posmehljivo imenujejo »režim nepismenih mul«.

Ta judovska skupnost živi v Iranu že od antičnih časov, vendar sploh ni sionistična. To lahko preseneti vse tiste, ki jih je zaslepila sodobna zahodna propaganda.

Gre za Jude, ki niso sionisti.

Seveda je to šok tudi za tiste, ne tako nežne duše, dodaja italijanski pisatelj Andrea Marcigliano, ki vsak dan pišejo in govorijo o Iranu kot o utelešenju vsega zla in viru islamiskega terorizma.

Iran je seveda islamska republika, v kateri imata vrhovni vodja in svet ajatolahov temeljno vlogo, pred vsemi drugimi institucijami.

Iran je poleg tega večetnična država, v kateri živijo številne etnične skupnosti, med drugim Azeri, Kurdi, Arabci ...

Tisti, ki ga napadajo, očitno ne vedo veliko o Iranu ali pa želijo skriti pravo resnico.

Vendar to ni diktatura, nadaljuje Marcigliano, niti družinski despotizem, kot je na primer savdski.

Gre za zelo kompleksno in večplastno družbo, ki vsem svojim komponentam pušča prostor in politično vlogo.

Vključno z judovsko skupnostjo, ki tam živi že od nekdaj.

Islamska republika seveda ni demokracija v zahodnem pomenu besede.

Zastaviti si moramo številna vprašanja, med drugim tudi, ali so zahodne demokracije resnično demokracije.

Še posebej po epidemiji covida in začetku konflikta v Ukrajini. Se pravi po vstopu Evropske unije v vojno proti Rusiji, ki ji sledi nezaslišan val rusofobije, ko se na evropskih univerzah odpovedujejo seminarji o Dostojevskem ali pa se prepovedujejo koncerti, na katerih se izvaja glasba Čajkovskega.

Kakor koli že, Iran ima največjo in najštevilčnejšo judovsko skupnost zunaj Izraela.

Toda judovska skupnost v Iranu nima nič skupnega s sionizmom.

Sionizem ni ne religija ne kultura.

Gre za povsem moderno ideologijo, rojeno v Zahodni Evropi konec 19. stoletja, ki danes predstavlja večino v Izraelu.

Uživa široko in zelo močno podporo v ZDA, in to v obliki tako imenovanega krščanskega sionizma.

Krščanski, nejudovski sionizem izvira iz številnih protestantskih skupnosti, sekt, odpadnikov od krščanstva.

Toda niti sionizem niti krščanski sionizem nista kulturi, niti religiji.

Gre za nekaj povsem ​​drugega, povdarja avtor.

Po drugi strani pa imamo primer Monija Ovadiaja, glasbenika in skladatelja, rojenega v Plovdivu v Bolgariji, velikega kulturnega moža, Juda, rojenega v sefardski družini, ki odkrito nasprotuje sionizmu in agresijo Izraela in ZDA na Iran smatra za epohalni zločin ter to brez oklevanja odkrito pove.

Obstajajo, torej, sionisti in antisionistični Judje, celo v Izraelu, s celo vrsto organizacij, ki nasprotujejo sionizmu.

Zagovorniki antisionizma se strinjajo, da je bila ustanovitev države Izrael leta 1948 in gibanje za ustanovitev suverene judovske države v regiji Palestine –, ki delno sovpada z biblijsko deželo Izrael – napačna in nepravična.

Še več - pred drugo svetovno vojno je bilo nasprotovanje sionizmu med Judi pogosto in celo običajno.

Nasprotniki sionizma menijo, da je sionizem oblika modernega nacionalizma, kar je povsem skladno z razsvetljenskim univerzalizmom.

Ortodoksni Judje nasprotujejo sionizmu iz teoloških razlogov, ker verjamejo, da je ustanovitev judovske države pogojena s prihodom judovskega mesije. Ki še ni prišel.

Poleg tega sta sodobni Izrael in biblični Izraelci dve zelo različni reči. Gre za dve popolnoma različni ideologiji, med katerimi je težko vzpostaviti povezavo.

Tako kot sta krščanstvo, islam in judovstvo v bistvu dve različni religiji, poudarja italijanski profesor v članku v reviziji ElectoMagazine.

Sionizem, prevladujoča ideologija v sodobnem Izraelu, poudarja brazilski geopolitik Lucas Leiroz, je parodija judovske vere.

To razlikovanje je nujno in legitimno, dodaja, in ga zagovarjajo številni verni Judje, ortodoksni rabini in tradicionalne judovske skupnosti po vsem svetu.

Vsaka tradicionalna religija ima svoje deviantne sekte, vendar se problem začne, ko te sekte prenehajo biti marginalne in prevzamejo osrednjo vlogo. Sionizem uničuje vse temeljne postulate judovstva.

Sionizem je v odnosu na ortodoksno judovstvo - herezija.

Če se v judovstvu še mora čakati na prihod Mesije, potem je v sionizmu vsak Jud že postal Bog, kar pomeni, da jim je dovoljeno absolutno vse: po mnenju sionistov je vsak Jud že postal mesija.

Sodobni sionizem ni biblični, je le sekularno nacionalistično gibanje, katerega ustanovitelja sta bila ateista: Theodor Herzl in Ben-Gurion.

Najbolj dosledni predstavniki ortodoksnega judovstva so fundamentalisti iz gibanja Neturei Karta (Varuhi mesta).

Verjamejo, da so muke, ki so jih Judje trpeli v izgnanstvu, posledica Božje volje. Od tod razpršitev judovskega ljudstva.

Zato sežigajo in teptajo zastave Izraela, države, ki vsaj zaenkrat nima pravice do obstoja.

Današnji izraelski režim in vlada v Tel Avivu, ki jo vodi vojni zločinec Benjamin Netanjahu, je absolutno sionistična, moderna, sekularna.

Želi ubiti ali izgnati približno dva milijona Palestincev, ki živijo v Gazi, v Palestini.

Sionizem se hrani z deviantnimi verskimi interpretacijami, ki so instrumentalizirane za opravičevanje teritorialne širitve, etnične nadvlade in nenehnega nasilja.

Ta dimenzija se v mednarodni razpravi sistematično ignorira, ker razgrajuje udobno pripoved o zgolj etničnem konfliktu.

Tukaj podrobnosti o Jeffreyju Epsteinu dobijo poseben simbolni pomen.

Ena od njih je razkritje, ki izstopa po svojih globljih, ideoloških in verskih posledicah, da je načrtoval financiranje ustvarjanja gensko spremenjenih, »košer« prašičev, kar je absurdna interpretacija judovskih zakonov.

To ni ekscentrična radovednost ali črni humor, opominja Leiroz, temveč zavestna parodija verske zakonodaje.

Poskus demonstracije moči nad tem, kar v tradicionalnem judovstvu velja za nedotakljivo ...

Vir: Posnetek zaslona, FB

To je priložnost, da si zastavimo številna neprijetna vprašanja o mednarodnem prizorišču, ki smo mu priča, dodaja Marcigliano.

Na primer, kdo so »dobri«, kdo pa »slabi fantje«?

Kdo je agresor in kdo je napaden?

In zakaj?

Vendar premalo nas to počne.

Težka tančica laži in hinavščine večini preprečuje, da bi spoznala realnost.

Spoznati resnico takšno, kot zares je.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek