REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pentagonu vojna, Musku dobiček: Kako je »Starlink« postal orožje, brez katerega ameriška vojska ne more

Pentagonu vojna, Musku dobiček: Kako je »Starlink« postal orožje, brez katerega ameriška vojska ne moreMedtem ko so ameriški droni s pomočjo »Starlinka« ciljali na Iran, je »SpaceX« od Pentagona zahteval drastično višje cene, kar kaže na to, kako odvisna je postala ameriška vojska od satelitskih omrežij Elona Muska. Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem ko so ameriški »kamikaze droni« s pomočjo satelitskega omrežja »Starlink« napadali cilje v Iranu, se je za zaprtimi vrati bila druga bitka - tista o ceni vojne.

Po poročanju Reutersa je podjetje Elona Muska »SpaceX« izkoristilo vse večjo odvisnost ameriške vojske od »Starlinka«, da je od Pentagona zahtevalo drastično zvišanje cen za uporabo vojaške različice omrežja. Ameriška administracija se je naposled strinjala.

Vse se je začelo, potem ko so droni LUCAS, ameriška različica poceni samomorilskih dronov, podobnih iranskim Shahedom, začeli uporabljati Starlink za vodenje in komunikacijo med napadi na Iran. In potem so vodilni v »Space X« ocenili, da Pentagon plačuje za »napačen paket«. Namesto prejšnjih 5000 dolarjev na terminal je Muskovo podjetje zahtevalo, da ameriška vojska storitev plača po »letalski tarifi«, vredni kar 25.000 dolarjev na mesec. Razlog za to je bil, da droni delujejo v pogojih, ki so bližje letalstvu kot klasičnim zemeljskim sistemom.

Pentagon je protestiral in trdil, da je takšna cena namenjena letalom, ne pa brezpilotnim letalnikom, ki jih »Starlink« uporablja le nekaj minut pred napadom. Vendar je Washington na koncu popustil – kar je skoraj podvojilo ceno vsakega drona LUCAS.

Tako je znova postalo jasno, kako odvisna je ameriška vojska postala od zasebne infrastrukture Elona Muska.

Za razliko od tradicionalnih vojaških podjetij, ki so odvisna od vladnih pogodb, ima »SpaceX« ogromen komercialni trg, lasten satelitski imperij in praktično nenadomestljivo globalno omrežje. »Starlink« ima danes v orbiti približno 10.000 satelitov in več kot 60 odstotkov vseh aktivnih satelitov na svetu.

»'SpaceX' ima ameriško vlado v primežu,« je dejal Clayton Swope iz Centra za strateške in mednarodne študije.

Tveganja takšne odvisnosti so se že lani pokazala v ameriški mornarici, ko so brezpilotni vojaški čolni zaradi globalnega neuspeha omrežja »Starlink« ostali odklopljeni in so dobesedno brezciljno plavali v oceanu.

Toda v središču novega spora ni bil le denar, temveč tudi vprašanje nadzora.

Po začetku ameriških napadov na Iran je Musk v omrežju X javno opozoril, da gre za »kršitev pogojev uporabe«, če se komercialni »Starlink« uporablja za orožne sisteme.

»Obstaja posebno omrežje 'Starshield', ki ga upravlja ameriška vlada,« je dejal Musk in s tem praktično jasno povedal, da ima sodobno ameriško vojskovanje brez »Space X« resen problem.

»Starshield« je pravzaprav vojaška različica »Starlinka«, ki jo »SpaceX« prodaja Pentagonu.

To omrežje omogoča brezpilotnim sistemom, dronom in vojaškim ladjam komunikacijo in delovanje tudi v najbolj oddaljenih delih sveta.

Glede na dokumente, ki jih je videl Reuters, Pentagon zdaj razmišlja o nakupu dodatnih 3500 naročnin na »Starshield«, vključno z najdražjimi letalskimi paketi, kar bi »SpaceX-u« lahko prineslo več sto milijonov dolarjev na leto.

Hkrati Muskovo podjetje poskuša razširiti svoje poslovanje znotraj samega Irana. Administracija Donalda Trumpa je po poročanju Wall Street Journala v to državo vstavila več kot 6000 terminalov »Starlink« pod pretvezo, da državljanom omogoča komunikacijo. Ko so iranske službe začele zasegati terminale in motiti signale, je Pentagon začel pogovore s »SpaceX-om« o uvedbi nove storitve – sistema, podobnega omrežju 5G, ki bi omogočal dostop do interneta brez fizičnih terminalov.

Toda cena, ki jo je zahteval »SpaceX«, je v Pentagonu povzročila šok: kar 500 milijonov dolarjev za zagon sistema in dodatnih 100 milijonov dolarjev na mesec za vzdrževanje.

Ali je bil dosežen dogovor, še ni znano, eno pa je gotovo: ameriška vojska je postala vse bolj odvisna od enega človeka. Tistega, ki nadzoruje največje satelitsko omrežje na svetu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek