REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj se Finska želi vplesti v vojno z Iranom: Stubb kot vodja majhnega provojnega bloka

Zakaj se Finska želi vplesti v vojno z Iranom: Stubb kot vodja majhnega provojnega blokaStališče EU do vojne v Iranu je bilo doslej zadržano. Toda predsednik Finske se zavzema za sodelovanje EU v vojni. Vir: Posnetek zaslona, X

Kljub pozivom k dialogu in zadržanosti nekateri voditelji EU iščejo priložnosti za vpletanje Evropske unije v ameriško-izraelsko vojno proti Iranu, kot je na primer finski predsednik Alexander Stubb, ki se je pojavil kot vodja majhnega, provojnega bloka v Evropi.

Stališče EU kot celote je bilo doslej sicer zadržano.

Italijanska premierka Giorgia Meloni, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz so vsi po vrsti opozorili, da sta ZDA in Izrael napadla Iran v nasprotju z mednarodnim pravom, vendar niso želeli neposredno obsoditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ali izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

V nasprotju s tem pa je španska poslanka Ione Belarra ZDA in Izrael označila za »največjo grožnjo varnosti človeštva« in Španijo spodbudila k zaprtju vseh ameriških oporišč v državi ter izstopu iz Nata:

Čeprav so celo svoje najostrejše obsodbe naslovili na sam Iran, so voditelji EU zaenkrat zavrnili Trumpove ponavljajoče se pozive k pošiljanju vojaških sil za spremstvo ladij skozi Hormuško ožino.

»To ni evropska vojna,« je v ponedeljek novinarjem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Finski predsednik pa se v nasprotju s tem zavzema za sodelovanje EU v vojni.

»Tiste države, ki imajo zmogljivosti in voljo, da pomagajo Združenim državam, bodo to storile in to bi morale storiti,« je povedal za Bloomberg, pri čemer se je skliceval na Trumpov poziv k pomoči v Hormuški ožini.

Med nastopom v Londonu naslednji dan je neki novinar predlagal, naj Stubb Trumpu ponudi uslugo: države EU bi poslale pomorske sile v Hormuško ožino, v zameno za to, da bi ZDA Ukrajini zagotovile večjo politično in vojaško podporo, kar bi Kijevu dalo prednost v mirovnih pogovorih z Rusijo.

Stubb je sicer eden bolj ognjevitih podpornikov Ukrajine v EU.

V Londonu je pojasnil, da je njegova pripravljenost za sodelovanje v konfliktu v celoti motivirana z njegovo podporo Kijevu.

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu je bila, je dejal, »negativna« za Ukrajino, ker je dragoceno ameriško orožje preusmerila na Bližnji vzhod, Trumpovo pozornost odvrnila od Evrope in zvišala ceno nafte in plina, kar je povečalo ruske prihodke.

Ko je Washington odmaknjen, bi lahko bil Vladimir Zelenski prisiljen sprejeti neugoden mirovni sporazum z Rusijo, razloguje Stubb.

Njegovi strahovi so na las enaki tarnanju Zelenskega.

V dveh tednih, odkar sta ZDA in Izrael začela napadati Iran, je Zelenski opazoval, kako ZDA in njihovi zalivski partnerji porabijo več prestreznikov PAC-3, kot jih je Ukrajina prejela od Zahoda v štirih letih.

Vendar pa ta bojevit blok EU držav, ki so naklonjene vojni, ne more ponuditi nobenih priložnosti, ki jih ZDA že nimajo.

Litovsko bojno floto na primer sestavlja ena ladja za polaganje min, trije minolovci in pet patruljnih čolnov.

Estonska mornarica je še bolj miniaturna, saj jo sestavlja en minopolagalec, trije minolovci in tri nekdanja policijska patruljna plovila.

Glede na to, da je Ukrajina že izpraznila njihove vojaške zaloge, bi bila vsaka podpora baltskih držav zgolj simbolična.

Najmočnejše vojaške sile EU – Francija, Nemčija in Poljska – vztrajajo, da se ne bodo vpletale v vojno.

Macron je v torek dejal, da bo EU po koncu sovražnosti le pomagala pri spremstvu trgovskih ladij skozi Hormuško ožino, poljski premier Donald Tusk pa je dejal, da Varšava »ne načrtuje nobene odprave proti Iranu«, saj so poljske sile zaposlene z »drugimi nalogami«.

Stubbova vojno hujskaška koalicija je torej več ali manj - hipotetična.

Finska, Ukrajina in baltske države ne morejo upati, da bodo spremenile ravnovesje moči na Bližnjem vzhodu.

Lahko tekmujejo le za preusmeritev Trumpove pozornosti na Vzhodno Evropo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke