REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Napad ZDA in Izraela na Iran potiska Bližnji vzhod v novo nevarnost in negotovost

Napad ZDA in Izraela na Iran potiska Bližnji vzhod v novo nevarnost in negotovost

Združene države Amerike in Izrael so v soboto izvedle usklajene zračne napade na Iran, ki se je odzval z vrsto napadov na izraelske in ameriške cilje po Bližnjem vzhodu.

V Iranu in drugih državah, vpletenih v trenutno zaostreno situacijo, poročajo o vse večjem številu žrtev.

Izraelski mediji so poročali, da je bil ubit iranski vrhovni vodja Ali Hamenej, vendar so iranski uradniki dejali, da sta Khamenei in predsednik Masoud Pezeshkian »zdrava in nepoškodovana«.

Najnovejša eskalacija v tej vojni razdejani regiji je sprožila nujne pozive mednarodne skupnosti k zadržanosti. Varnostni analitiki opozarjajo, da obstaja nevarnost, da bo konflikt vključil dodatne regionalne sile in oviral pomembne poti za prevoz energije skozi Zaliv.

Največji napad v zgodovini Izraela

Izrael je razporedil okoli 200 lovskih letal v operaciji, ki so jo uradniki opisali kot največjo operativno akcijo v zgodovini izraelske vojske.

Napadi, ki so zadeli cilje v vsaj 24 od 31 iranskih provinc, so bili po navedbah izraelskih uradnikov in varnostnih virov natančni in obsežni. Glavni cilji so bili letalske baze Islamske revolucionarne garde (IRGC) ter objekti, povezani z iranskim ministrstvom za obrambo in ministrstvom za obveščevalne službe.

Izraelski mediji so poročali o napadih na rezidence več ministrov in visokih vojaških poveljnikov, skupaj z napadi v bližini kompleksov Khameneija in Pezeshkiana.

V izjavi je izraelska vojska navedla, da so njena letala odvrgla več sto bomb na približno 500 ciljev, vključno z zračnimi obrambnimi sistemi in izstrelki raket, na več lokacijah.

Iranski Rdeči polmesec je sporočil, da je bilo po vsej državi prijavljenih vsaj 201 smrtnih žrtev in 747 poškodovanih.

Med najbolj prizadetimi kraji je bila osnovna šola v Minabu, mestu v južni provinci Hormozgan, kjer je umrlo vsaj 85 ljudi, večinoma šolark. Reševalci so povedali, da je pod ruševinami ostalo ujetih še več deset ljudi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v soboto zvečer v videoposnetku izjavil, da obstaja »vedno več znakov«, da je Hamenej »mrtev«. Več izraelskih medijev je citiralo visoke izraelske uradnike, ki so dejali, da je bil Hamenej ubit in da je bilo njegovo truplo najdeno.

Vendar pa je državni mediji citirali izjavo visokega iranskega uradnika, da »sovražnik uporablja psihološko vojno«. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je dejal, da sta Khamenei in Pezeshkian »zdrava in nepoškodovana«.

Izrael »bo v prihodnjih dneh napadel na tisoče ciljev,« je dejal Netanjahu in dodal, da se bodo trenutne bojne operacije »nadaljevale, dokler bo to potrebno, da se zagotovi, da Iran ne bo več predstavljal grožnje.«

ZDA si prizadevajo za spremembo trežima v Iranu

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi namenjeni odpravi »neposrednih groženj« iz Irana in pritiskom za spremembo vodstva Islamske republike.

V osemminutnem videu, objavljenem v soboto na družbenih omrežjih, je opisal akcijo kot odgovor na skoraj pol stoletja iranske sovražnosti.

»Naš cilj je braniti ameriško ljudstvo z odpravo neposrednih groženj iranskega režima,« je dejal Trump. Dodal je, da dejanja Teherana »neposredno ogrožajo Združene države, naše vojake, naše baze v tujini in naše zaveznike.«

Trump je presegel tradicionalno retoriko odvračanja in Irance pozval, naj »izkoristijo priložnost« in prevzamejo nadzor nad svojo vlado – jasen znak podpore ZDA za spremembo režima.

Kmalu po začetku napadov je Netanjahu objavil video izjavo, v kateri je potrdil sodelovanje Izraela in se pridružil Trumpovemu pozivu k spremembi oblasti v Iranu.

Iransko zunanje ministrstvo je napade obsodilo kot »ponovno vojaško agresijo« in opozorilo, da so se zgodili sredi diplomatskih pogajanj.

Iranska državna medija sta opozorila, da je Washington že drugič sprožil napade med pogajanji, po »12-dnevni vojni« junija 2025, ki se je končala z ameriškimi napadi na iranske jedrske objekte.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je dejal, da je Trump svoj slogan »Amerika na prvem mestu« spremenil v »Izrael na prvem mestu«.

Iran obljublja »uničujoč« odgovor

Kmalu po tem, ko sta Izrael in Združene države Amerike sprožili napad, je Iran obljubil, da bo izvedel »uničujoč« povračilni udar. V nekaj urah je Teheran izvedel raketne napade na Izrael in vojaške objekte ZDA v več arabskih državah.

Po vsej Izraelu so zatulile sirene za zračni napad, prebivalci pa so se zatekli v zaklonišča. Izraelska vojska je sporočila, da njena protizračna obramba prestreza prihajajoče rakete, izraelska bojna letala pa napadajo grožnje, da bi jih nevtralizirala.

Iranske oborožene sile so razglasile, da so vse ameriške vojaške baze v regiji legitimni cilji. Po navedbah iranske poluradne agencije Fars News Agency je Teheran napadel vojaške objekte v več arabskih državah, ki gostijo ameriške sile, med njimi Katar, Kuvajt, Združene arabske emirate in Bahrajn.

Iranski mediji so ob sklicevanju na uradnika IRGC poročali, da je bilo zadetih 14 baz in da je bilo ubitih več sto ameriških vojakov.

Ameriška vojska je poročilo zanikala in dejala, da ni bilo ubitih ali ranjenih ameriških vojakov.

Tasnim, druga poluradna iranska tiskovna agencija, je poročala, da je Iran uvedel prepoved za vse ladje, ki plujejo skozi Hormuško ožino, ozko morsko pot, po kateri letno poteka približno 20 odstotkov svetovnega trgovanja s tekočim zemeljskim plinom in 25 odstotkov trgovanja z nafto po morju.

Ko se je kriza zaostrila, so države v regiji začele zapirati svoj zračni prostor v celoti ali delno, več letalskih družb pa je odpovedalo lete na Bližnji vzhod. Zaprli so tudi mednarodna letališča, kot sta Dubaj in Doha.

V Izraelu so bile začasno zaprte šole, nebistvena podjetja in prepovedana večja zbiranja ljudi. Po podatkih izraelskega spletnega portala Ynet so iranske rakete zadele vsaj dve stavbi v širši regiji Tel Aviva. Doslej je bilo po poročanju šest oseb v Izraelu ranjenih.

V Kuvajtu je ministrstvo za obrambo sporočilo, da so bili trije pripadniki oboroženih sil poškodovani, ko so na letalsko bazo Ali Al Salem na severozahodu države padli ostanki raket, ki so bile pred tem izstreljene iz Irana.

Državni mediji ZAE so poročali, da je v Abu Dabiju umrla ena oseba, vendar niso navedli podrobnosti, medtem ko je bilo v Katarju po poročanju osem oseb poškodovanih, od katerih je ena v kritičnem stanju.

Svet poziva k zadržanosti

Hitro zaostrovanje je povzročilo val zaskrbljenosti in pozivov k zadržanosti in dialogu po vsem svetu.

Kitajska je zelo zaskrbljena zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike in Izraela na Iran, je v sporočilu za javnost navedlo kitajsko zunanje ministrstvo in poudarilo, da je treba spoštovati suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost Irana.

V telefonskem pogovoru s svojim iranskim kolegom je ruski zunanji minister Sergej Lavrov obsodil tisto, kar je imenoval »neprovociran oborožen napad«, in pozval k takojšnji prekinitvi sovražnosti. Dmitrij Medvedjev, nekdanji ruski predsednik, je napadel Trumpa in dejal, da je voditelj, ki se je dolgo predstavljal kot mirovnik, »pokazal svoje prave barve«.

Omanijski zunanji minister Sayyid Badr bin Hamad bin Hamood Albusaidi, ki je deloval kot posrednik v nedavnih iransko-ameriških pogajanjih, je izrazil zaskrbljenost.

»Aktivna in resna pogajanja so bila ponovno ogrožena,« je napisal v objavi na družbenih omrežjih. »To ni v interesu niti Združenih držav niti svetovnega miru.« Dodal je ostro opozorilo: »Združene države pozivam, naj se ne vpletajo še bolj. To ni vaša vojna.«

Egipt, Evropska unija in drugi mednarodni akterji so prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi možnosti širšega regionalnega konflikta.

V Združenih narodih je generalni sekretar Antonio Guterres obsodil stopnjevanje nasilja in dejal, da ameriški in izraelski napadi, skupaj z iranskim regionalnim maščevanjem, »ogrožajo mednarodni mir in varnost«. Pozval je »vse strani, naj se nemudoma vrnejo za pogajalsko mizo«.

Medtem so iranske povračilne napade na cilje po vsej regiji obsodile Savdska Arabija, Kuvajt, Katar in druge arabske države.

Dolge senčne vojne

Sobotni napadi so sledili tednom vojaške mobilizacije in zastoju v diplomatskih pogajanjih, pri čemer sta se zdaj v bližini Izraela nahajala dva ameriška letalonosilca, kar je redka demonstracija sile.

From dancing and celebrating straight to full-blown panic as Iranian missiles flying overhead.

 pic.twitter.com/acx7fBi71R

Ladja USS Gerald R. Ford je v petek prispela pred izraelsko obalo in se pridružila ladji USS Abraham Lincoln, kar po mnenju analitikov kaže na priprave na morebitno vojaško akcijo.

»Takšna raven razporeditve ni običajna,« je dejal Mohammed Nader al-Omari, sirski raziskovalec na področju obvladovanja konfliktov. »To jasno kaže, da se pripravljajo vojaške možnosti.«

Eskalacija je prišla po večletnem zastoju v zvezi z iranskim jedrskim programom. Odkar se je Washington leta 2018 umaknil iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, je Teheran razširil obogatitev urana. Zahodne države trdijo, da je Iran obogatil uran do 60-odstotne čistosti, kar je blizu stopnji, primerne za izdelavo orožja, medtem ko Iran trdi, da je njegov program namenjen miroljubnim namenom.

Udari so sovpadale tudi z načrti za novo krog pogajanj. Oman je nakazal, da je Teheran pripravljen na popustke, je dejal Charbel Barakat, mednarodni urednik kuvajtskega časopisa Al-Jarida, in dodal, da bi ta ukrep lahko škodoval verodostojnosti ZDA.

Medtem so analitiki opozorili, da potek konflikta ostaja negotov. „Lahko ostane omejen in hiter ali pa se razvije v širšo izčrpavajočo vojno,“ je dejal Hani al-Masri, politični analitik iz Ramale. Iran Killed High Ranking US Military Commanders in Gulf Hotels. pic.twitter.com/B3vd4RWudv

»Možni vpliv tega spora sega daleč preko neposrednih udeležencev,« je za agencijo Xinhua povedal palestinski politični analitik iz Gaze Hussam al-Dajani in dodal, da se lahko spopad razširi po vsem Bližnjem vzhodu in resno vpliva na svetovne energetske trge.

Na svetovni ravni obstaja povečano tveganje, da se bodo velike sile zapletle v reaktivno krizno upravljanje namesto v strateško reševanje konfliktov, kar bi lahko imelo dolgotrajne posledice za mednarodno varnost in stabilnost, je dejal. »Dejansko so posledice sistemske in vplivajo ne le na regionalno varnost, ampak tudi na širši svetovni red.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke