Trump je z izvršnim ukazom v petek za nedoločen čas prepovedal vstop beguncem iz Sirije v ZDA, za 120 dni vsem beguncem in za 90 dni državljanom sedmih muslimanskih držav - Iraka, Irana, Sirije, Jemna, Sudana, Libije in Somalije.
Iraški parlament je vlado v Bagdadu pozval k uvedbi reciporočne prepovedi vstopa v Irak za ameriške državljane. Iraško zunanje ministrstvo je pozvalo Washington k ponovni preučitvi te "napačne odločitve" in izrazilo obžalovanje, ker so ZDA prepoved uvedle za zavezniško državo, s katero jo povezuje strateško partnerstvo.
Protestno noto zaradi uvedbe prepovedi je Sudan izročil tamkajšnjemu ameriškemu odpravniku poslov. Jemenska vlada pa je opozorila, da bo odločitev okrepila globalni ekstremizem.
Tudi Organizacija islamskega sodelovanja, v kateri je 57 držav, je opozorila, da bo prepoved okrepila skrajneže in terorizem po svetu. "Takšna selektivna in diskriminatorna dejanja bodo samo opogumila radikalna stališča skrajnežev in dala dodaten zagon zagovornikom nasilja in terorizma," je opozorila v izjavi.
Predsednik Arabske lige Ahmed Abul Geit je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi "neupravičenih omejitev za vstop za državljane več arabskih držav". Zaskrbljen je, da bi verska pripadnost lahko postala standard pri odločanju o tem, ali begunca sprejeti ali ne.
Visoki komisar ZN za človekove pravice Zejd Rad al Husein je prepoved označil za nezakonito in neprijazno. "Diskriminacija na podlagi nacionalne pripadnosti je prepovedana po mednarodnem pravu o človekovih pravicah," je izpostavil ter dodal, da gre za "tratenje virov, potrebnih za boj proti terorizmu".
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem na vrhu Afriške unije poudaril, da meje afriških držav ostajajo odprte za vse tiste, ki potrebujejo zaščito, "medtem ko so mnogi meje zaprli, celo v najbolj razvitih državah sveta".
Predsednica Afriške unije Nkosazana Dlamini-Zuma je izpostavila, da "se je država, kjer so imeli naše ljudi za sužnje, sedaj odločila, da bo prepovedala vstop beguncem iz nekaterih afriških držav".
Evropska komisija je sporočila, da še preučuje vpliv prepovedi na prebivalce EU z dvojnim državljanstvom. Za zdaj učinek še ni jasen, zato ne želijo prejudicirati odziva, bodo pa vsekakor poskrbeli, da evropski državljani ne bodo diskriminirani, je poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas.
Nemška kanclerka Angela Merkel je obtožila ZDA, da so neupravičeno za tarčo vzele muslimane. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano pa je ocenil, da EU, ki sama postavlja zidove, ne more ocenjevati Trumpove odločitve.
Bela hiša zatrjuje, da ne gre za prepoved vstopa muslimanom, saj ukaz ne zadeva kar 40 muslimanskih držav in da bo čez 90 dni odpravljen. Trump sicer globoko sočustvuje s humanitarno krizo v Siriji, vendar pa so zanj ZDA prioriteta.
Po letališčih v ZDA so konec tedna priprli več kot 400 državljanov omenjenih sedmih držav, ki so imeli veljavne vizume, in celo tiste, ki imajo veljavno dovoljenje za delo in bivanje v ZDA.
V njihov bran se je po letališčih ZDA zbralo več tisoč protestnikov in številni prostovoljni odvetniki. Prišli so demokratski senatorji, kongresniki, guvernerji, župani in drugi, ki so zahtevali, naj ljudi izpustijo.
Newyorški župan Bill de Blasio, guverner Andrew Cuomo in senator Charles Schumer so protestnikom zagotovili, da se bodo Trumpu upirali s tožbami, ki jih zaradi neustavnega ukaza vlagajo tudi organizacije, kot sta Svet za ameriško-islamske odnose in Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).
Ukaz so obsodili pravosodni ministri 16 zveznih držav, med drugim Kalifornije, New Yorka in Pensilvanije. Napovedali so pravno pomoč prizadetim in izrazili pričakovanje, da bodo sodišča ukaz prepovedala.
Newyorška sodnica je v soboto zvezni vladi prepovedala, da izžene iz države ljudi, ki so prizadeti s Trumpovim ukazom, vendar pa ni prepovedala njihovega zapiranja po letališčih.
Skupina ameriških podjetij, med njimi Starbucks, Tesla in Uber, je prav tako izrazila zaskrbljenost. Veriga kavarn Starbucks je napovedala, da bo v petih letih zaposlila 10.000 beguncev po svetu. Začela bo v ZDA.
Kanada bo tistim, ki po prepovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne smejo vstopiti v ZDA, ponudila začasno prebivališče, pa je potrdil kanadski migracijski minister Ahmed Hussen. Hussen je ob tem dodal, da je Trumpova administracija dala zagotovila, da ameriška prepoved na Kanadčane z dvojnim državljanstvom ne bo vplivala.
Iz Londona so medtem sporočili, da so dosegli izjemo za svoje državljane, tudi tiste z dvojnim državljanstvom, pri vstopu v ZDA. Prepoved bo veljala samo za tiste, ki bodo iz omenjenih sedmih držav direktno potovali v ZDA.
Pristojni parlamentarni odbor mora medtem odločiti, ali bo britanski parlament razpravljal o zahtevi za odpoved za letos napovedanega državniškega obiska Trumpa na Otoku, potem ko se je pod peticijo s to zahtevo podpisalo že 1,2 milijona Britancev in Britank.
