ponedeljek, 23. februar 2026 leto 31 / št. 054
Nova politična realnost v Nemčiji: Boj za »glasove migrantov« in kampanja v turščini in arabščini
Za nekatere je ta pristop revolucionaren in dober, za druge pa zelo problematičen, saj lahko dodatno vpliva na delitve v družbi. Vir: Posnetek zaslona, X
Na predvečer deželnih volitev v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg je ena tema pritegnila posebno pozornost javnosti – vodenje predvolilne kampanje v turščini in arabščini.
Gre za potezo stranke Die Linke (Levica), ki je odprla razpravo o tem, kje so meje političnega trženja, integracije in identitete v sodobni Nemčiji. Stranka se je namreč odločila, da bo del svojih sporočil objavila v več jezikih, vključno s turščino in arabščino, z namenom doseči volivce migrantskega izvora.
Wahlkampf auf Arabisch:Linke umwirbt neue Wählerschicht
— Andreas R. (@Retschi1985) February 21, 2026
Deutsche nicht mehr gut genug? Die Linke wendet sich im Landtagswahlkampf in Baden-Württemberg neuen Wählerschichten zu. „Die Leute auch mal in ihrer Muttersprache anzusprechen“ sei für den Linken-Chef Jan van Aken ein… pic.twitter.com/vUyLlqRaLR
V kratkih video nagovorih in sporočilih na družbenih omrežjih predstavniki stranke neposredno nagovarjajo skupnosti, ki predstavljajo pomemben del prebivalstva v Baden-Württembergu.
Sporočila se nanašajo na socialna vprašanja – stanovanja, življenjske stroške, zaposlovanje – vendar pa je prav jezik postal osrednja točka javne razprave.
Podporniki tega pristopa trdijo, da gre za legitimen in pragmatičen korak.
Politik von gestern für das “Deutschland” von morgen: Die Linke macht jetzt Wahlkampf auf Arabisch https://t.co/QRmjKx3ieu
— reka (@nirak1946) February 21, 2026
Nemčija je že desetletja država priseljevanja, turška skupnost pa predstavlja eno največjih manjšin.
Po tem stališču nagovarjanje volivcev v njihovem maternem jeziku ni odrekanje integraciji, temveč priznanje družbene realnosti.
Politika mora, pravijo v nemški Levici, komunicirati z vsemi deli prebivalstva, če želi biti vključujoča.
Die Linke Chef Jan van Aken macht in Baden-Württemberg Wahlkampf auf Türkisch.
— (@queru_lant) February 21, 2026
pic.twitter.com/43Mxf55jLA
Kritiki pa to vidijo kot problematičen signal.
Po njihovem mnenju bi moral uradni in politični diskurz v Nemčiji ostati predvsem v nemškem jeziku kot dejavnik družbene kohezije.
Opozarjajo, da lahko takšna praksa spodbudi segmentacijo volilnega telesa in poglobi vzporedne družbene strukture.
Die Turbo-Einbürgerungen machen sich bezahlt...Moslems die in ihren Heimatländern konservativ wählen, wählen in Deutschland links... pic.twitter.com/EgusIVMm4v
— Heidelbeer-Koalition (@Sargon_13) February 23, 2026
Dejstvo, da kampanja poteka v jezikih, ki so bili v zadnjih nekaj letih pogosto v središču javnih razprav o integraciji, migracijah in varnosti, je še posebej občutljivo.
Politični analitiki poudarjajo, da ta strategija odraža širši trend v evropski politiki – stranke vse bolj uporabljajo mikrociljanje in prilagojena sporočila za mobilizacijo določenih skupin volivcev.
Die Linke will jetzt Wahlkampf auf Arabisch machen.
— Riflander (@riflander_de) February 22, 2026
Inklusion pur, Völkerverständigung, Brücken bauen, YEEEY!
Auf Türkisch?
Schon lange.
Auf Farsi?
Klar, warum nicht.
Auf Russisch?
Selbstverständlich, die müssen ja auch abgeholt werden.
Aber jetzt kommt der absolute… https://t.co/h7bzvnlGzD
Družbena omrežja omogočajo enostavno prilagajanje sporočil različnim jezikovnim in kulturnim skupnostim, brez potrebe po klasičnih, množičnih kampanjah.
V tem kontekstu turški in arabski jezik nista izjema, temveč del širše strategije personalizirane politične komunikacije.
