1500 ameriških marincev v pripravljenosti: Kaj lahko naredi Evropa, če se Trump vrne k ideji o prevzemu Grenlandije?

Ameriški predsednik Donald Trump preseneča z vedno bolj ostrimi zahtevami do svojih zaveznikov, ki pa jih tudi taktično - tudi umika.

Tudi v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu vztrajal pri prevzemu Grenlandije, vendar je pozneje taktično (začasno?) umaknil grožnjo s carinami evropskim državam, ki so na otok poslale svoje vojaške sile.

To naj bi bila posledica dogovora z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem - ki pa za dogovor s Trumpom glede danske suverenosti nad otokom po besedah danske predsednice vlade sploh ni imel mandata...

Of course Denmark will capitulate. Report from NATO chief poodle Mark Rutte in Davos of a "deal" in which the US will control parts of Greenland by designating them as "sovereign military base" areas. US corporate access to rare earth resources is sure to follow.… pic.twitter.com/uUmUCdRIo0

— tim anderson (@timand2037) January 22, 2026

Rutte naj bi Trumpu ponudil dele ozemlja Grenlandije, ki bi bili odslej pod suverenostjo ZDA, pod krinko postavitve vojaških oporišč.

Ameriška podjetja naj bi glede na ta dogovor imela tudi prost dostop do izkoriščanja vseh rudnin in drugih virov Grenlandije.

Na Grenlandiji so takšen dogovor že kritizirali z argumentom, da NATO nima nobene pravice, da grenlanske vire dodeljuje ZDA.

Predsednik ZDA je pred tem zanikal, da bo pri reševanju tega vprašanja uporabil silo, a hkrati dodal, da ZDA ne bi mogel nihče zadržati, če bi se odločile za to.

Pred tem ni izključil uporabe sile pri prevzemu Grenlandije, vendar se je v Davosu pozivom k nasilni zasedbi vzdržal.

Ob tem je v Davosu znova poudaril, da nobena druga država ne more zavarovati tega ozemlja, in pozval k takojšnjim pogajanjem.

»Dejstvo je, da nobena država ali skupina držav ni v položaju, da bi lahko ščitila Grenlandijo, razen ZDA. Smo velesila, veliko večja, kot si ljudje sploh predstavljajo,« je dejal Trump in dodal, da so ljudje veličino njegove države lahko spoznali pred dvema tednoma v Venezueli.

Trump je Grenlandijo označil kot »obsežno, skoraj neposeljeno in nerazvito državo, ki je brez obrambe«. Pri tem je zanikal, da ZDA želijo prevzeti arktični otok zaradi redkih zemelj, saj gre pri poskusu prevzema za strateško nacionalno in mednarodno varnost.

Toda Trump je znan po svojem hitrem spreminjanju stališč, zato je mogoče, da bo svoja stališča znova zaostril, če bo dogovor, ki ga je sklenil z Markom Ruttejem - propadel.

Samo dva dni pred tem je namreč napisal pismo norveškemu premierju Jonasu Gahrju Støreju. 

Kopija je bila posredovana novinarju Newshoura:

CONFIRMED: Norway’s Prime Minister Jonas Gahr Støre has acknowledged Trump’s letter is real.

The letter reportedly ties Norway’s Nobel Peace Prize decision to Greenland, questions Denmark’s “right of ownership,” and declares the world isn’t secure unless the U.S. has… pic.twitter.com/c6lRJxS4qO

— Brian Allen (@allenanalysis) January 19, 2026

»Dragi Jonas Gahr Støre Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne bo podelila Nobelove nagrade za mir, ker sem ustavil 8 vojn PLUS, se ne čutim več dolžnega razmišljati izključno o miru, čeprav bo ta vedno prevladoval, ampak lahko zdaj razmišljam o tem, kaj je dobro in primerno za Združene države Amerike. Danska ne more zaščititi te zemlje pred Rusijo ali Kitajsko, in zakaj sploh imajo »pravico do lastništva«? Ni pisnih dokumentov, le da je tam pred sto leti pristala ladja, vendar tudi mi smo imeli ladje, ki so tam pristale. Za NATO sem naredil več kot kdor koli drug od njegove ustanovitve, zdaj pa bi moral NATO narediti nekaj za Združene države Amerike. Svet ni varen, če nimamo popolnega in popolnega nadzora nad Grenlandijo. Hvala! Predsednik DJT.«

Tudi zahteve Trumpa v Davosu kažejo, da bo še naprej zahteval Grenlandijo, dokler Evropa ne bo ali popustila, ali pa ga odločno ustavila.

Glede na to, da ima celo »meduza več hrbtenice kot evropski politiki«, kot j dejal eden od komentatorjev te dni, je bolj verjetno, da bosta EU in Danska pred ZDA znova popustili. 

Zaradi ponižanja, ki ga bodo najbolj zvesti in najbolj rusofobni zavezniki ZDA doživeli ob tem, to seveda ne bo brez posledic za medsebojne odnose.

A kako naj Evropa, ki se je z podpiranjem ameriške vojne proti Rusiji v Ukrajini spravila v brezizhodni položaj sploh odgovori?

Ko je Trump poskušal uničiti trgovino s Kitajsko z uvedbo neizmerno visokih carin, so Kitajci odgovorili z ustavitvijo izvoza redkih zemeljskih mineralov in redkih zemeljin.

ZDA jih potrebujejo in nimajo drugih virov.

Trump se je umaknil in sklenil mir s predsednikom Xijem.

Kako bi se morala odzvati Evropa pa kaže komentar znanega ameriškega portala Moon of Alabama (MoA).

»Evropa bi morala storiti podoben odločen korak. Trumpu je dovolila, da uvede carine na evropske izdelke, ne da bi uvedla protiukrepe. To je bila velika napaka, saj jo je Trump takoj razumel kot šibkost, ki jo je mogoče še naprej izkoriščati.

Evropa ima trgovinski presežek od prodaje blaga Združenim državam. Vendar ima Evropa primanjkljaj od nakupa storitev iz ZDA. Takšne storitve so programska oprema, internetne aplikacije, televizijske oddaje in filmi, svetovanje in nekatera področja bančništva.

Evropa bi morala takoj uvesti carinske tarife na vse storitve, ki jih ZDA zagotavljajo Evropi. Te bi morale biti dvakrat višje od tarif, ki jih je Trump uvedel na evropske izdelke. Če se Trump odzove z višjimi tarifami na izdelke, se odzovite s povečanjem te stopnje za storitve. Naj Microsoft, Google in Hollywood kričijo o tem. Vse njihove izdelke je mogoče brez večjih težav nadomestiti z evropskimi.

Evropske države bi lahko sprejele tudi druge ukrepe. V Evropi je več deset tisoč ameriških vojakov in z njimi povezanih civilistov. Ker ZDA grozijo Grenlandiji, je upravičeno, da se omeji njihovo trenutno prosto gibanje. Samo da se prepričamo, da pod Trumpovim poveljstvom ne začnejo početi nekaj enako neumnega. Konec koncev so ti ljudje talci. Uporabite jih kot take.

Evropa bi morala tudi takoj sestaviti večnacionalni neodvisni polk pod danskim poveljstvom in ga razporediti na Grenlandijo. Ta naj bi zaščitil ozemlje pred „ruskim” in „kitajskim” vdorom, ki ga ZDA domnevno bojijo.

V včerajšnji novici je bilo navedeno, da Pentagon trdi, da je 1500 aktivnih vojakov padalcev postavil v stanje pripravljenosti za morebitno razporeditev v Minnesoti:

Vojaki so iz 11. zračne divizije, ki ima sedež v skupni bazi Elmendorf-Richardson na Aljaski, eni od najpomembnejših pehotnih formacij vojske in frontne sile ameriške vojske v Tihem oceanu, ki je nameščena za odvračanje Kitajske. Divizija je tudi vodilna vojaška formacija za vojskovanje v Arktiki.

Če verjamete, da so bile najboljše ameriške enote, usposobljene in določene za boj v arktičnem podnebju, postavljene v stanje pripravljenosti, da bi zatrle neobstoječe nemire v Minnesoti, se obrnite name, če želite kupiti ogromen most, ki vam ga ponujam.

Te enote se brez dvoma pripravljajo na prevzem Grenlandije.

Evropa bi se jim morala upreti s hitrejšim ukrepanjem.

Na žalost je sedanja generacija evropskih voditeljev najslabša, kar jih je imel kontinent v zadnjih desetletjih. Zato dvomim, da bodo sposobni načrtovati in izvesti kakršne koli pomembne ukrepe.

Posledica tega bo, da bo Trump prevzel Grenlandijo ... in potem si prizadeval za še več,« ocenjuje komentator MoA.

Tudi zato, ker se ZDA zavedajo, da potrebujejo neoviran dostop do redkih zemljin, ki jih imata v izobilju Rusija in Kitajska, ZDA pa ne…

Naslednja tarča bi lahko bila – Kanada, ki je nedavno dejansko sklenila obsežen sporazum s Kitajsko.

Evropa bi se na to lahko odzvala tudi s politiko nepriznavanja oziroma svpjo »Stimsonovo doktrino«, ki so ob enostranski japonski ustanovitvi marionetne države Mandžuko razglasile prav ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Stimsonova doktrina je politika nepriznavanja držav in aneksij, nastalih zaradi agresivne vojne.

Politiko je izvajala vlada Združenih držav Amerike, izraženo v noti Japonskemu cesarstvu in Republiki Kitajski 7. januarja 1932, o nepriznavanju mednarodnih ozemeljskih sprememb, vsiljenih s silo.

Doktrina je bila uporaba načela ex injuria jus non oritur. 

Od začetka veljavnosti Ustanovne listine Združenih narodov strokovnjaki za mednarodno pravo trdijo, da so države pravno zavezane, da ne priznavajo aneksij kot legitimnih, vendar je to stališče, razen če resolucija Varnostnega sveta naloži nepriznavanje, postalo sporno zaradi obtožb o nedosledni uporabi te dolžnosti.

Politika, poimenovana po Henryju L. Stimsonu, ameriškem državnem sekretarju v administraciji Herberta Hooverja (1929–1933), je sledila enostranski japonski zasedbi Mandžurije na severovzhodu Kitajske po akciji japonskih vojakov v Shenyangu 18. septembra 1931.

Doktrino je omenil tudi ameriški državni podsekretar Sumner Welles v Wellesovi deklaraciji 23. julija 1940, ki je napovedala nepriznavanje sovjetske aneksije in vključitev treh baltskih držav: Estonije, Latvije in Litve. 

To je ostalo uradno stališče ZDA, dokler baltske države niso ponovno pridobile neodvisnosti leta 1991.

Ni bilo prvič, da so ZDA uporabile nepriznavanje kot politično orodje ali simbolno izjavo.

Predsednik Woodrow Wilson je leta 1913 zavrnil priznanje mehiške revolucionarne vlade in leta 1915 enaindvajsetih zahtev Japonske Kitajski.

EU bi politiko nepriznavanja sedaj lahko uporabila proti ZDA.

To pomeni popolno nepriznavanje ozemeljskih sprememb, če jih bodo enostransko izvedle ZDA – če je potrebno tudi leta ali desetletja.

Ali stoletja...

Bi pa se ob tem tudi sama EU znašla v diplomatskem precepu, saj je tudi sama (oz. večina članic) priznala nastanek Kosova kot neodvisne države, po enostranski odcepitvi od Srbije (v času varovanja Kosova s strani sil OZN) in po agresivni vojni pakta NATO proti Srbiji in Črni gori, v kateri je bil del ozemlja Srbije dejansko nezakonito odcepljen od matice...

Da bo EU javno napovedala politiko nepriznavanja enostranskih sprememb statusa Grenlandije (kar bi lahko storila že sedaj!) je zato malo verjetno – EU vedno ponižno caplja za ZDA in bo tako verjetno tudi tokrat.

Suverenost Danske nad Grenlandijo bo očitno predana, pa čeprav po kosih in ne takoj ter v celoti...

Trumpov začasni odstop od uporabe sile je zato verjetno le zatišje pred viharjem.

EU bi se morala predvsem osredotočiti na lastno neodvisnost, izboljšati tudi odnose z Rusijo in Kitajsko in se tako dolgoročno izogniti situacijam, v kateri jo izsiljujejo ZDA.

“He wants to own what he cannot tame.”

WOW... 

The lyrics of this new “Greenland Defense Front” video. 

Just - WOW.
‘Epic’ doesn’t even begin to describe it. pic.twitter.com/r02yhMUhyC

— Fun Tom (@funtomvids) January 22, 2026

A večina evropskih politikov še naprej vztraja pri politiki vojne z Rusijo in precej hladnih odnosov s Kitajsko, zaradi česar bodo ameriški načrti okupacije ali prisilne prodaje Grenlandije še toliko lažje uresničljivi.

Kajti za zdaj je videti, da so Grenlandijo pripravljeni braniti, kot kaže s pomočjo UI ustvarjen video (zgoraj)  le tropi divjih živali ne pa tudi vojaki Danske in zavezniških držav...

Donald Trump pa se obnaša kot tipičen nasilnež - vsakršno slabost vidi kot priložnost.

In to je slaba popotnica tako za Grenlandijo, kot za Evropo.