REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V ZDA po Trumpovem ukazu proti priseljevanju obsodbe in protesti

V ZDA po Trumpovem ukazu proti priseljevanju obsodbe in protestiIngfbruno, Wikimedia Commons/CC-BY-3.0

V ZDA so se v nedeljo nadaljevali protesti proti predsedniku Donaldu Trumpu zaradi ukaza o 90-dnevni prepovedi vstopa državljanom sedmih muslimanskih držav, prepovedi vstopa beguncem za 120 dni in popolni prepovedi vstopa beguncem iz Sirije. Obsodbe ukaza se vrstijo, Bela hiša pa ga brani.

"Naša država potrebuje trdne meje in temeljito preverjanje. Poglejte, kaj se dogaja po Evropi in svetu. Grozljiva zmešnjava," je proti večeru tvitnil Trump, da bi upravičil ukaz, ki je po ameriških in svetovnih letališčih ustvaril zmešnjavo.

Trump je ob tem izstrelil še več vrsto tvitov proti "lažnivim medijem", ki o ukazu poročajo kot prepovedi vstopa muslimanom v ZDA in prosil, naj nekdo kupi Lažne novice (televizijo CNN) ter New York Times, da bosta začela pravilno poročati.

Uradniki Bele hiše so čez dan zatrjevali, da se nimajo za kaj opravičevati, proti večeru pa je prišlo sporočilo Bele hiše, v katerem Trump trdi, da je predsednik Barack Obama počel podobno leta 2011, ko je za pol leta prepovedal izdajo vizumov Iračanom, poleg tega pa je že Obama sedem držav, za katere je Trump izdal prepoved, opredelil kot vir terorizma.

Bela hiša zatrjuje, da ne gre za prepoved vstopa muslimanom, da ukaz ne zadeva kar 40 muslimanskih držav in da bo čez 90 dni odpravljen. Sporočilo dodaja, da Trump globoko sočustvuje s humanitarno krizo v Siriji, vendar pa so zanj ZDA prioriteta.

Po ameriških letališčih so konec tedna priprli več kot 400 državljanov Iraka, Irana, Sirije, Libije, Somalije, Jemna in Sudana, ki so imeli pravilno potrjene vizume in celo tiste, ki imajo veljavno dovoljenje za delo in bivanje v ZDA.

V njihov bran se je po letališčih ZDA zbralo več tisoč protestnikov in številni prostovoljni odvetniki. Prišli so demokratski senatorji, kongresniki, guvernerji, župani in drugi, ki so zahtevali, naj ljudi izpustijo.

Protesti razen na letališčih potekajo tudi v številnih mestih, med drugim v New Yorku, San Franciscu, Houstonu, Chicagu, Los Angelesu, Austinu, Miamiju, Orlandu, Tallahasseeju, Tampi, West Palm Beachu, St. Louisu, Louisvillu, Minneapolisu, Indianapolisu, Bostonu, Clevelandu, Columbusu, Portlandu in Charlottu.

"To je temačen trenutek v zgodovini ZDA in v popolnem nasprotju z ameriškimi in katoliškimi vrednotami. Ukaz daje podporo tistim, ki želijo uničiti naš način življenja. Cel svet gleda, kako uničujemo naše vrednote," je izjavil kardinal Chicaga Blase Cupich.

Newyorški župan Bill de Blasio, guverner Andrew Cuomo in senator Charles Schumer so protestnikom v Battery Parku in drugih delih mesta zagotovili, da se bodo Trumpu upirali s tožbami, ki jih zaradi neustavnega ukaza vlagajo tudi organizacije, kot sta Svet za ameriško-islamske odnose in Ameriška zveza državljanskih svoboščin (ACLU).

Ukaz so obsodili pravosodni ministri zveznih držav Washington, Kalifornija, New York, Pensilvanija, Massachusetts, Havaji, Virginia, Oregon, Connecticut, Vermont, Illinois, Nova Mehika, Iowa, Maine in Maryland. Napovedali so pravno pomoč prizadetim in izrazili pričakovanje, da bodo sodišča ukaz prepovedala.

Newyorška sodnica je zvezni vladi prepovedala, da izžene iz države ljudi, ki so prizadeti s Trumpovim ukazom, vendar pa ni prepovedala njihovo zapiranje po letališčih.

Demonstracije so potekale tudi pred Belo hišo, množice pa so glasno pozdravljale priseljence na letališčih, ki so jih imigracijske oblasti izpustile. Po 30 urah so izpustili tudi 70 letno iransko vdovo, ki je prišla k sinu v Dallas. Trumpov ukaz je ločil družine in teoretično vpliva na več kot 200 milijonov ljudi. Njegovi sodelavci trdijo, da je prizadetih le okrog 100 ljudi.

Veriga kavarn Starbucks je v odgovor napovedala, da bo v petih letih zaposlila 10.000 beguncev po svetu. Začela bo v ZDA. Kanada pa bo izdajala začasna dovoljenja za bivanje vsem, ki jih je prizadel Trumpov ukaz.

Trumpov ukaz obsoja konservativna mreža bratov Koch, nekaj republikanskih senatorjev, kot so John McCain iz Arizone, Lindsey Graham iz Južne Karoline in Rob Portman iz Ohia. Predsednik predstavniškega doma Paul Ryan in vodja senatne večine Mitch McConnell sta tiho ali podpirata Trumpa, demokrati pa v kongresu napovedujejo predlog zakona proti ukazu.

"Samozadana rana v vojni proti terorizmu, ki bo pomagala pri novačenju skrajnežev," sta sporočila McCain in Graham, Trump pa jima je tvitnil nazaj, da sta šibka glede priseljevanja.

Trump vztraja, da je ukaz podpisal, da zaščiti Američane pred teroristi. Statistika sicer pravi, da je bilo v ZDA od 11. septembra 2001 naprej 240.000 umorov. Skoraj nobenega ni izvršil državljan sedmih držav, ki jih zadeva Trumpova prepoved vstopa. Trumpovi kritiki opozarjajo, da je ukaz obšel vse muslimanske države, kjer ima njegov imperij poslovne interese.

Trump namerava v mesecu dni odpraviti tudi izvršna ukaza Obame, ki sta zaščitila pred izgonom iz ZDA milijone priseljencev, ki so jih nezakonito preko meje pripeljali starši kot mladoletnike in starše v otrok z ameriškim državljanstvom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek