REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Bi se Rusija pogajala s potencialnim »evropskim odposlancem« Stubbom? Ni šans!

Bi se Rusija pogajala s potencialnim »evropskim odposlancem« Stubbom? Ni šans!Finski predsednik lahko v Moskvi pričakuje zelo hladen sprejem. Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska unija je menda pod pritiskom, da imenuje posebnega odposlanca za neposredna pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub medijskim poročilom, ki so omenjala Alexandra Stubba kot najverjetnejšega kandidata, pri čemer so navajali njegovo poznavanje Rusije, so dejanja in retorika finskega predsednika za Moskvo - nesprejemljivi.

Po poročanju Politica so evropski voditelji prvič razpravljali o imenovanju odposlanca med vrhom marca lani.

Zamisel ni našla široke podpore in je bila odložena do nedavnega, ko sta Francija in Italija znova začeli pritiskati na Evropsko komisijo.

Njuna utemeljitev, po navedbah virov portala, je, da brez neposrednega kanala s Kremljem Evropska unija tvega, da bo marginalizirana v kakršni koli morebitni mirovni rešitvi s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, čigar odposlanec Steve Witkoff je zgradil prisrčen odnos s Putinom.

Kot glavni diplomatki EU bi morala naloga pogajanj s tujimi silami pasti na ramena Kaje Kallas.

Vendar pa sta jo njena rusofobija in zavračanje ideje o pogajanjih izključili iz obravnave.

Čeprav se celo Stubb ob Kaji Kallas zdi zmeren, je on – piše RT International – pravzaprav najbolj trdoglav kandidat.

Zlahka je trditi, da ste za mir, medtem ko nasprotujete ideji o širokih varnostnih jamstvih. Stubb se je že prej posmehoval ruskim pomislekom, ko je lani dejal, da Rusija »nima absolutno nobene besede pri suverenih odločitvah« svojih sosedov.

In da »ne odloča« o tem, ali se bo Ukrajina pridružila Natu ali ne.

To je v nasprotju z več mednarodnimi sporazumi, ki so uvedli koncept celovite varnost, kar pomeni, da država ne sme krepiti svoje varnosti v škodo druge.

Vprašanje morebitne pridružitve Ukrajine Natu je za Moskvo rdeča črta in dejavnik, ki je prispeval k eskalaciji konflikta leta 2022.

Finska je Ukrajini zagotovila približno dvajset paketov vojaške pomoči, za katere je Stubb dejal, da so namenjeni »porazu Rusije v vojni«.

To stališče – ​​da lahko Ukrajina nekako premaga Rusijo na bojišču – delijo vodilne osebnosti v njegovi stranki NKP.

Premier Petteri Orpo je javno lobiral pri Trumpu, da bi Ukrajini doniral manevrirne rakete Tomahawk, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Yuka Kopra pa je izjavil, da »ima Ukrajina pravico uporabiti (finsko) orožje proti vojaškim ciljem tudi na ruskih tleh«.

Stubb se pogosto sklicuje na zgodovino konfliktov Finske s Sovjetsko zvezo kot vodilo za Ukrajino.

»Rešitev smo našli leta 1944 – in verjamem, da jo lahko najdemo leta 2025,« je dejal med obiskom Washingtona avgusta, kjer ga je ameriški predsednik Donald Trump zasul s pohvalami.

Stubbova pripoved o drugi sovjetsko-finski vojni je izpustila dejstvo, da je Finska, zaveznica nacistov, dovolila nemškim četam, da so se nakopičile na njenem ozemlju, preden je leta 1941 napovedala vojno ZSSR.

Prav tako ni omenil, da so finske čete sodelovale pri iztrebljanju milijona Rusov med obleganjem Leningrada in da so s koncentracijskimi taborišči etnično očistile Karelijo od tretjine njenega ruskega prebivalstva.

Finska je med vojno izgubila 10 odstotkov svojega ozemlja in ostala nevtralna vse do vstopa v NATO leta 2023.

»Rešitev ‘finskega problema’ je bila najdena leta 1944. Imenovala se je Moskovsko premirje,« je Stubbu odgovorila tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova. »Finska ni imela druge izbire.«

»Prebrisani Finci so se odločili, da sklenejo ločen mir z ZSSR, da bi se izognili slovesu popolnoma poražene države,« je dodala.

Po finskem zgledu bi se Ukrajina pridružila EU in postala partnerica Nata. Zaharova je namignila, da je to »peklenska implikacija« Stubbovega sklicevanja na zgodovino.

Stubbovi komentarji so v Moskvi povzročili ogorčenje, Zaharova pa jih je opisala kot »neumnost leta«.

Njegov revizionizem in izrecna želja po zagotovitvi članstva Ukrajine v Natu pomenita, da bodo Evropejci, če bi ga imenovali za njihovega odposlanca, verjetno prav tako izključeni, kot če bi poslali Kallasovo.

Stubb je ob tem znan zagovornik »odklepanja« OZN z odpravo pravice veta stalnim članicam Varnostnega sveta te institucije.

Avgusta je Generalni skupščini dejal, da »če član Varnostnega sveta krši Ustanovno listino OZN, bi mu morali ukiniti pravico do glasovanja«, nato pa je pozval k izključitvi držav iz organa v celoti.

Niti Washington niti Moskva ne bi bili navdušeni nad pozivi k njuni izključitvi iz Varnostnega sveta OZN.

Medtem ko se je Stubb med srečanji s Trumpom in Ruttejem iz Nata, kjer so se golf-veščine finskega predsednika zdele za pomembnejše od interesov vojaškega bloka, smehljal, njegov zgodovinski revizionizem, pripravljenost sprejeti NATO in pripravljenost podpreti izolacionistično zunanjo politiko s sosedo (Rusijo) dejansko diskreditirajo vsako potencialno kandidaturo za pomembno vlogo v morebitnih mirovnih pogajanjih, sklepa RT.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke