Tudi desetkratno zmanjšanje stroškov: Kitajska se podaja v revolucijo - učinkovitosti!

V svetu, kjer se tehnološka konkurenca zaostruje in dobavne verige drobijo, se Kitajska odziva z močnim notranjim motorjem: revolucijo učinkovitosti.

Ta strateški preobrat presega zgolj proizvodnjo in se osredotoča na optimizacijo vseh vložkov ter povečanje učinkovitosti, saj se država preobraža iz svetovne tovarne v center inovacij za sistemski industrijski napredek.

V svojem načrtu rasti za naslednjih pet let je Kitajska opredelila »stalno izboljšanje skupne faktorske produktivnosti (TFP)« kot ključni kazalnik za spodbujanje visokokakovostnega razvoja.

»Izboljšanje TFP je ključni kazalnik novih kakovostnih proizvodnih sil in merilo kakovosti gospodarskega razvoja,« je dejal Guo Liyan, namestnik direktorja Inštituta za gospodarske raziskave pri Kitajski akademiji za makroekonomske raziskave.«

Tehnični grozdi

V bolnišnici v Šanghaju je tetraplegik s pomočjo misli upravljal pametni invalidski voziček in robotskega psa. Novo preskušanje je omogočil doma razvit vmesnik med možgani in računalnikom (BCI), ki je bil s skupnimi prizadevanji raziskovalnih skupin, start-upov in nevrokirurgov hitro prenesen v klinično fazo.

Ustanovitev inkubatorja BCI v bližini vrhunske kitajske bolnišnice Huashan v Šanghaju je premišljen korak mesta, da pospeši razvoj te nastajajoče industrije.

Šanghaj, ki je središče delte reke Jangce, ene najbolj popolnih industrijskih verig na Kitajskem, je skupaj z južnim območjem Greater Bay Area in industrijskim grozdom s središčem v Pekingu postal mednarodno središče za znanstvene in tehnološke inovacije.

Poskus BCI je primer, kako Kitajska pospešuje preobrazbo v globalni tehnološki laboratorij, pri čemer izkorišča svojo temeljno moč kot najmočnejša proizvodna baza na svetu.

Startupi, kot sta UBTECH in EngineAI v Šenzenu, premikajo meje in razvijajo stroje, ki so sposobni izvajati vedno bolj zahtevne naloge tako na proizvodnih linijah kot v realnih vsakdanjih scenarijih.

Večje območje zaliva, kjer se nahaja Šenzen, izkorišča svoje globoko zakoreninjene izkušnje v proizvodnji potrošniške elektronike, da učinkovito zmanjša stroške raziskav in razvoja ter razvojne cikle za pametno strojno opremo naslednje generacije.

»Zreli dobavni verigi v regiji omogočata znatno znižanje stroškov: komponente, katerih uvoz je nekoč stal 2000 juanov (približno 284 ameriških dolarjev), zdaj na lokalnem trgu stanejo le 200 juanov,« je dejal Zhao Tongyang, ustanovitelj podjetja EngineAI.

Lokalne vlade morajo nacionalne politike prilagoditi svojim prednostim. Na otoški provinci Hainan nastaja satelitska »super tovarna«, ki bo letno proizvajala 1000 satelitov in bo popolnoma integrirana z lokalno komercialno infrastrukturo za izstreljevanje.

Zdaj, s posebnimi carinskimi postopki, je prostotrgovinsko pristanišče pripravljeno ponuditi še večje stroškovne prednosti za proizvodnjo v vesoljski industriji.

Kitajska, ki se ponaša z več kot 72 milijoni visoko usposobljenih strokovnjakov, še naprej izkorišča svojo »inženirsko dividendo«, tj. obsežno, visoko usposobljeno delovno silo, ki je usklajena z industrijskimi potrebami.

Pobuda za usposabljanje inženirjev, ki jo spodbuja država, je v okviru sodelovanja med univerzami in podjetji omogočila izobraževanje skoraj 26.000 magistrskih in doktorskih študentov inženirstva.

Julija se je Deep Robotics, vodilno kitajsko zasebno robotsko start-up podjetje, povezalo z Univerzo Zhejiang v vzhodnem kitajskem mestu Hangzhou, da bi ustanovilo podiplomsko delovno mesto. Prvi raziskovalec je že začel raziskave v tej ustanovi.

Prav ta »kitajska hitrost« pri pretvarjanju inovativnih idej v tržno zrele izdelke je pritegnila vodilna svetovna visokotehnološka podjetja, med njimi AstraZeneca in Porsche, da so letos v Kitajski ustanovila in razširila svoje raziskovalno-razvojne centre.

Prek raziskovalno-razvojnega centra na Kitajskem se lahko Porsche neposredno vključi v hitro razvijajoči se inovacijski ekosistem te države, s čimer se raziskovalno-razvojni cikli skrajšajo z let na mesece, je dejal član uprave Porsche AG Detlev von Platen.

Raziskovalno-razvojna ekipa Volkswagna v vzhodnem kitajskem mestu Hefei je v samo 18 mesecih zaključila celoten proces razvoja, testiranja in komercializacije tehnologije za podprto vožnjo, kar je znatno krajši časovni okvir kot v Nemčiji.

Trajnostno

Kitajsko prizadevanje za učinkovitost je tesno povezano z njenim prehodom na zeleno gospodarstvo, lokalne vlade pa se spodbuja, naj razvijajo produktivne sile v skladu z lokalnimi razmerami.

V pokrajini Xing'an v Notranji Mongoliji pomemben projekt zelenega metanola pretvarja kmetijske odpadke v čisto gorivo. Projekt uporablja vetrno energijo za proizvodnjo zelenega vodika, ki se nato kombinira s koruznimi stebli za proizvodnjo metanola. Veter in koruza sta najbolj bogata naravna vira v tej regiji.

Takšna čista alternativa fosilnim gorivom, ki je ključna za zmanjšanje emisij ogljika v ladijskem prometu, je že vključila kitajsko zaledje v globalno dobavno verigo. Industrijski gigant Maersk je podpisal sporazume za nakup zelenega metanola v tej regiji.

Obnovljivi viri energije so pomagali, da se je rast emisij toplogrednih plinov v Kitajski praktično ustavila in da je globalni vrh emisij ogljika dosegljiv, je komentiral časopis Science, ki je porast obnovljivih virov energije pod vodstvom Kitajske imenoval za preboj leta 2025.

Naraščajoče povpraševanje po električni energiji, ki ga poganjata hitra rast računske moči umetne inteligence, je bilo vključeno tudi v novo energetsko pokrajino Kitajske.

Oktobra je bil v Šanghaju zaključen prvi projekt komercialnega podvodnega podatkovnega centra na svetu, ki ga poganja vetrna energija. Po začetku delovanja demonstracijskega projekta bo ta dosegel stopnjo uporabe obnovljive energije, ki bo presegla 95 odstotkov, in zmanjšal porabo električne energije za 22,8 odstotka v primerjavi s podatkovnimi centri na kopnem.

Agilnost in prilagodljivost

Sredi globalne nestabilnosti, kot so trgovinske napetosti, se kitajski proizvajalci učijo, da je treba agilnost postaviti v središče svojega delovanja.

S pomočjo digitalne tehnologije preoblikujejo proizvodne linije in hitro izpolnjujejo naročila za majhne serije, da bi raziskali neizkoriščeno povpraševanje.

V tekstilnem središču v provinci Shandong na vzhodu Kitajske prožna proizvodnja omogoča oblikovalcem, da v roku ene ure prilagodijo vzorce in skrajšajo cikle ponovnega polnjenja zalog z več tednov na 24 ur.

Šanghajski startup Blacklake je svojo industrijsko internetno platformo spremenil v operacijski sistem, ki ga uporabljajo majhne tovarne na Kitajskem: spremljanje delovnih nalog v realnem času, takojšnja obvestila o nujnih naročilih, natančno izračunavanje stroškov in marž, vse to pa odpravlja podatkovne zamude. Skupno ga že uporablja 25.000 malih in srednje velikih podjetij.

IT-podjetje SKYTECH s sedežem v Nanjingu je lansiralo orodje umetne inteligence, ki podpira izvoznike v Evropsko unijo z avtomatizacijo poročanja o ogljičnem odtisu in izračunavanja ogljičnih carin.

Programska oprema NetEase Foreign Trade Express uporablja »AI zaposlene« za pridobivanje tujih strank, ki lahko samodejno identificirajo ciljne stranke z več kot 95-odstotno natančnostjo, s čimer podjetjem za zunanjo trgovino prihrani do 1,5 delovnega dneva na teden pri iskanju strank.

Na sejmu v Pekingu julija letos so takšna digitalna orodja ukradla pozornost in pomagala spremeniti globalne dobavne verige v bolj odporne mreže.

»Digitalna tehnologija omogoča kitajskim akterjem v zgornjem in spodnjem delu industrijske verige, da se povezujejo, nemoteno sodelujejo in delujejo z visoko učinkovitostjo,« je dejal Liu Chongming, podpredsednik Blacklake.