REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šefica diplomacije EU mimogrede revidira zgodovino druge svetovne vojne na poti v tretjo

Šefica diplomacije EU mimogrede revidira zgodovino druge svetovne vojne na poti v tretjoOčitna nevednost Kaje Kallas – ali namerni revizionizem – je razlog, zakaj nihče več ne jemlje resno EU. Vir: X, posnetek zaslona

Kaja Kallas, dejanska zunanja ministrica EU, ki je že znana po svoji veseli nesposobnosti, je to spet storila.

Pokazala je tako osnovno nevednost, da je težko razumeti, da je to res znova storila. Ampak – kot vedno, ko gre zanjo – je res. Tokrat je svet obvestila, da Rusije nihče ni napadel sto let.

Tisti nacistični generali, ki so načrtovali operacijo Barbarossa – napad na Sovjetsko zvezo (in s tem Rusijo) leta 1941, v katerem je umrlo 27 milijonov sovjetskih državljanov – se verjetno obračajo v grobu.

Toda, zaslepljeni s predsodki in ideologijo (»vrednotami«) so resno podcenili Ruse (se sliši znano?) in izgubili (katastrofalno), piše za RT International zgodovinar Tarik Cyril Amar.

Biti do te mere zgodovinsko nepismen se zdi skoraj patetično.

Medtem ko je geometrija nekdanjo nemško zunanjo ministrico Annaleno »360 stopinj« Baerbock naredila intelektualno nesmrtno, je prav zgodovina tista, kjer Kallasova presega vrhunec neumnosti.

To je še posebej zaskrbljujoče, ker tako obupna nevednost, zlasti o zgodovini velikih vojn prejšnjega stoletja, Kallasovo izpostavlja kot zelo nevarno osebo.

Razlog je preprost. Zadnji dve svetovni vojni – obe so izzvali Evropejci – sta skupaj terjali več kot 81 milijonov življenj.

Vemo, da bi bila tretja še hujša, ne glede na to, ali bi jo vodili z »le« visoko naprednim in uničujočim konvencionalnim orožjem (vključno z umetno inteligenco, seveda) ali, kar je bolj verjetno, če se bo stopnjevala do uporabe orožja za množično uničevanje (jedrskega, kemičnega, biološkega in kibernetskega).

Tretja svetovna vojna bo verjetno dobesedno naša zadnja, bodisi za vedno bodisi za izjemno dolgo obdobje, ki bi ga preživeli potrebovali, da se vrnejo iz svojih jam v civilizacijo dovolj sofisticirano, da se lahko ponovno razstrelijo.

Tretja svetovna vojna bo verjetno dobesedno naša zadnja, bodisi za vedno bodisi za izjemno dolgo obdobje, ki bi ga preživeli potrebovali, da se vrnejo iz svojih jam v civilizacijo dovolj sofisticirano, da se lahko ponovno razstrelijo.

Ukrajinski konflikt – v resnici zahodna posredniška vojna proti Rusiji in nastajajočemu večpolarnemu redu, je sprožen skozi prevarano, izdano, prodano in zdaj izkoriščeno Ukrajino – ima resničen potencial, da se spremeni v tretjo svetovno vojno.

To tveganje se je z drugo Trumpovo administracijo nekoliko zmanjšalo, vendar bo po Amarjevih besedah ​​izginilo šele, ko bo vojna končana.

Medtem Evropejci iz Nata in Evropske unije počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi vojno ohranili pri življenju.

Zagotavljajo zanjo vedno več orožja, ne morejo nehati iskati načinov za krajo zamrznjenega ruskega premoženja in goljufanje lastnih davkoplačevalcev, hkrati pa pozivajo, da se v mlinček za meso vrže še več Ukrajincev.

Nenazadnje spodbujajo kijevski režim, naj nadaljuje, ne glede na to, kako zelo je razkrita njegova vseprisotna korupcija.

Težko je razumeti evropsko »elito«, ki vztraja na tej nori poti, saj ne sledijo razumu, kar dokazuje njihova samomorilska, a vztrajna politika sankcij.

Tudi njihova etika je popolnoma perverzna, kar ponazarja njihova enako vztrajna sokrivda pri tekočem izraelskem genocidu v Gazi, opozarja zgodovinar.

Medtem ko mnogi voditelji NATO-EU Evrope kažejo tisto, kar Nemci danes imenujejo »friedensangst« (strah pred mirom), je Kallasova neprekosljiva v svojem zanikanju realnosti, rusofobiji in nenazadnje bizarnem precenjevanju vpliva tako Evropske unije kot lastnega.

Z zahtevo po sedežu v ​​pogajanjih, ki jih je EU namerno blokirala, in s pozivanjem Rusije h »koncesijam«, kot da bi Zahod in Ukrajina zmagovali na fronti, je Kallasova požela le ameriško javno kritiko in zavrnitev.

Vendar, meni zgodovinar, je v njeni norosti nekakšna metoda. Nezmožnost Kaje Kallas, da ustrezno predela sedanjost odraža njeno nenavadno izrazito nezmožnost učenja iz preteklosti.

Tako je pred kratkim delila svoje neumno presenečenje nad dejstvom, da Rusija in Kitajska verjameta, da sta med zmagovalkama druge svetovne vojne.

V resnici sta tako Rusija kot Kitajska igrali ključno vlogo pri porazu globalne fašistične ofenzive, ki je bila v središču druge svetovne vojne.

Kallasova je svojo nesposobnost in pokroviteljstvo pokazala ob praznovanju 80. obletnice zmage Kitajske. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, Guo Jiakun, je neumnosti, ki jih je izrekla Kaja Kallas, obsodil kot »polne ideološke pristranskosti«, »brez zgodovinske zdrave pameti«, ter kot »izkazovanje nespoštljivosti« in nenazadnje »povzročanje škode interesom EU«.

Uradni položaj Kallasove, če je slučajno pozabila, je »podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko«, poudarja zgodovinar. Kallasova torej govori in dela napake v imenu EU, četudi gre za katastrofo, ki se ne bi smela nikoli zgoditi.

Kar zadeva Rusijo, se Kallasova se sploh niti ne trudi pretvarjati. Namesto tega je preprosto nadaljevala svoj neumni poskus zanikanja ruskega ključnega prispevka k zmagi nad nacizmom.

Obtožila je Rusijo »manipulacije« zgodovine prepričana, da je to prava priložnost, da še enkrat ponovi absurd, da Zahod ni povzročil vojne v Ukrajini.

Ni dvoma, da je zadnji izbruh Kaje Kallas šokanten, toda ne tudi presenetljiv.

Popolnoma se ujema z njenim osebnim dosjejem brezskrbnega blebetanja o razkosanju Rusije.

Prav tako se ujema s široko razširjenim razpoloženjem med »elitami« Nata in EU, kjer je omalovaževanje Rusije in Rusov prav tako obvezno kot neumno romantiziranje Ukrajine, njene skrajne desnice in nacionalizma.

Tam, kjer lahko Kallasova zaseda visoke funkcije, je normalnost vse prej kot to.

Pravo vprašanje je, kdaj se bo ta nočna mora nevednosti, vojne histerije in arogance končno poslovila v Evropi.

Kajti če se to ne zgodi, bodo Evropejci lahko krivili le sebe – oziroma, natančneje, svoje »elite« – ko jih bo večina sveta odpisala ne le kot ljudi, ki so pomagali Izraelu pri genocidu v Gazi, ampak tudi kot preprosto zelo neodgovorne, je sklenil zgodovinar Tarik Cyril Amar.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke