REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kitajski »Temu« na supersoničnem trgu: Zahod v strahu pred poplavo kitajskih poceni, a neustavljivih »betonskih« raket!

Kitajski »Temu« na supersoničnem trgu: Zahod v strahu pred poplavo kitajskih poceni, a neustavljivih »betonskih« raket!Po poceni električnih avtomobilih in solarnih ploščah prihajajo poceni supersonične rakete... Vir: Posnetek zaslona, X

»Iskreno povedano, smešno je gledati paniko zahodnih obrambnih analitikov, ker Kitajska pravkar storila s trgom raket, kar je že storila s sončnimi paneli, električnimi vozili in ladjedelništvom: Spremenila je luksuzni butik globalnega militarizma v oddelek z znižanimi cenami.

Pentagon je prodajal prestreznike v vrednosti od 4 do 15 milijonov ameriških dolarjev, kot da bi bili ročno izdelani izdelki, zdaj pa se Kitajska pojavlja s hiperzvočno raketo po ceni 99.000 ameriških dolarjev.

Pentagon je prodajal prestreznike v vrednosti od 4 do 15 milijonov ameriških dolarjev, kot da bi bili ročno izdelani izdelki, zdaj pa se Kitajska pojavlja s hiperzvočno raketo po ceni 99.000 ameriških dolarjev ... kar je v bistvu cena BMW-ja srednjega razreda v Kaliforniji.

Washington je desetletja svetu govoril, da Kitajska "ne more inovirati". Izkazalo se je, da je pravi problem v tem, da je Kitajska preveč dobro inovirala, zlasti v delu, kjer Amerika zasluži denar. Če se bo to oblikovanje cen obneslo, bi moral vsak ameriški obrambni izvajalec začeti posodabljati svoje življenjepise. Težko je upravičiti 4 milijone dolarjev na raketo, ko Peking tukaj prodaja strojno opremo Mach-7 po cenah »dvosobnega stanovanja v Ohiu. Svetovni trg orožja ni bil pripravljen na geopolitiko v slogu Temuja. Ampak tukaj smo.«

Vir: Posnetek zaslona, X

S temi besedami je ena od komentatork na omrežju X pospremila najnovejšo napoved o tem, da bo kitajsko zasebno podjetje kmalu začelo prodajati supersonične rakete za komaj 99.000 dolarjev.

Gre za supersonično raketo YKJ-1000, o njej pa je poročal South China Morning Post (SCMP).

Video podjetja Lingkong simulira napade na japonske cilje (npr. Okinawa), kar je sprožilo »regionalno zaskrbljenost.«

Izpostavlja YKJ-1000 kot »izjemno poceni« hipersonično raketo (HGV), ki jo je razvilo zasebno kitajsko podjetje in stane le 99.000 ameriških dolarjev – v primerjavi z milijoni za ameriške konkurente.

Raketa YKJ-1000 YKJ-1000 (Yu Kong Ji-1000 ali »Space Glide-1000«) je bila prvič predstavljena 25. novembra 2025 v promocijskem videu podjetja Sichuan Lingkong Tianxing Technology Co., zasebnega startupa s sedežem v Pekingu, ki se ukvarja z vesoljskimi letali in obrambo.

Podjetje, znano po ponovno uporabnih raketah, trdi, da je uspešno opravilo bojne preskuse in začelo serijsko proizvodnjo, usmerjeno v izvozne trge.

To ustreza kitajskim prizadevanjem na področju hipersonične tehnologije: državni programi, kot je DF-17 (Mach 10, z jedrsko zmogljivostjo), prevladujejo, vendar zasebne inovacije pospešujejo dostopnost.

Video podjetja Lingkong simulira napade na japonske cilje (npr. Okinawa), kar je sprožilo »regionalno zaskrbljenost.«

Primerjava nekaterih najbolj znanih raket z zmogljivostmi in cenami. Vir: Grok AI

Članek SCMP z dne 2. decembra z naslovom »Kitajske ‚izredno poceni‘ hipersonične rakete bi lahko spreobrnile globalne obrambne trge: državni mediji« avtorja Zhang Tonga navaja poročanje kitajske državne agencije CCTV.

Navaja, da je toplotni ščit izstrelka »prevlečen s cementom«.

Ključne inovacije rakete so naslednje:

  • Zasnova: Boost-glide HGV – rakete dosežejo višino, nato pa letijo s hipersonično hitrostjo, kar jim omogoča manevrirnost in izogibanje obrambnim sistemom.
  • Doseg: 500–1300 km (pokriva Tajvansko ožino, Vzhodnokitajsko morje).
  • Hitrost: trajna hitrost Mach 5–7 (6175–8640 km/h); pogon za letenje do 6 minut.
  • Nosilnost: konvencionalna bojna glava (natančni udari); avtonomno vodenje prek vgrajenih senzorjev.
  • Inovacija: penasti beton/keramični premaz nadomešča drage zlitine, kar zniža stroške za 90 %.
  • Status: posnetki testiranja v puščavi prikazujejo izstrelitev, letenje in udar; serijska proizvodnja po ceni ~700.000 juanov (99.000 USD) na enoto.

Strateške in gospodarske posledice YKJ-1000 bi lahko bile velike in razkrivajo veliko prihodnost »asimetričnega vojskovanja«: poceni ofenzivna sredstva lahko premagajo drago obrambo.

To lahko vidimo že v Ukrajini, kjer poceni droni premagujejo ukrajinsko protizračno obrambo.

Peking bi lahko izstrelil roje takih izstrelkov, da bi izčrpal ameriške/zavezniške prestreznike, s čimer bi spremenil dinamiko v azijsko-pacifiški regiji, zlasti na Tajvanu ali proti Japonski.

Vir: Posnetek zaslona, X

Tudi izvozni potencial (za zaveznike Kitajske) ogroža prevlado Zahoda; Raytheon in Lockheed bi lahko izgubila milijarde. Državni mediji ga hvalijo kot »izjemno konkurenčnega«, ki omogoča »napade zasičenja« skupaj z elitno serijo DF.

Kritiki opozarjajo na nepreverjene trditve ker dejanska učinkovitost v primerjavi z naprednimi radarji (npr. Aegis) ni znana.

Kitajski YKJ-1000 ni le tehnologija – je cenovna revolucija, ki izziva hegemonijo ZDA.

Vendar teh radarjev tudi ZDA nimajo veliko, njihova izdelava pa je odvisna od dragih zemljin, nad katerimi pa ima nadzor Kitajska.

Inovacije Kitajske zato kažejo na to, kako se civilna tehnologija spreminja v vojaško premoč.

Kitajski Global Times proslavlja masovno proizvodnjo kot »prelomnico«.

Aviation Week opozarja na veliko hitrost zasebnega sektorja na Kitajskem.

Japonska premierka Sanae Takaiči, ki se je nedavno zamerila Kitajski zaradi neprimernih izjav o tem, kako je Japonska pripravljena »braniti« Tajvan pred Kitajsko pa je izrazila zaskrbljenost na zasedanju parlamenta.

Res pa je, da kitajski YKJ-1000 ni le tehnologija – je cenovna revolucija, ki izziva hegemonijo ZDA.

Zdaj je vse le v rokah kitajskih oblasti, ki lahko ohranijo ali pa sprostijo izvozne omejitve in v tem primeru omogočijo številnim majhnim državam po svetu, da si privoščijo orožje, ki ga ZDA in zahod še nimata in bi lahko zelo ogrožalo prav te današnje »velesile.«

Z drugimi besedami: Kitajska je pravkar, zaradi inovacij, ki jih vzpodbuja že desetletja, dobila še en, zelo poceni, a izjemno učinkovit vzvod za pritisk na »kolektivni Zahod.«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek