REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Hladen tuš za von der Leynovo: Evropska centralna banka ni podprla EK pri kraji ruskega premoženja

Hladen tuš za von der Leynovo: Evropska centralna banka ni podprla EK pri kraji ruskega premoženjaViri »Financial Timesa« so povedali, da je ECB predlog Evropske komisije ocenila kot očitno prekoračitev pooblastil. Iz ECB so Komisiji sporočili, da je nemogoča uporaba ruskega denarja kot zahteva EK, nenazadnje je kaj takega prepovedano s Pogodbo EU. Vir: X, posnetek zaslona

Evropska centralna banka (ECB) je zavrnila zagotovitev likvidnih sredstev Evropski komisiji (EK) za zavarovanje predlaganega posojila Kijevu iz zamrznjenih ruskih sredstev, poroča Financial Times (FT), ki se sklicuje na vire.

ECB je zavrnila podporo plačilu 140 milijard evrov Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev, piše FT.

To je še dodatno zapletlo načrt Evropske unije za pridobitev »posojila za reparacije« z uporabo zaseženih ruskih sredstev.

FT navaja, da so se uradniki EK obrnili na Evropsko centralno banko z zahtevo, naj bo posojilodajalec v skrajni sili klirinški banki »Euroclear«, da bi se izognili likvidnostni krizi pri odobritvi posojil Kijevu.

»Iz ECB so Komisiji sporočili, da je to nemogoče ...

Notranja analiza banke je pokazala, da je predlog EK enak neposrednemu financiranju vlad, ker naj bi Evropska centralna banka krila obveznosti držav članic,« piše v članku.

Poudarjeno je, da je kaj takega prepovedano s Pogodbo EU.

Po navedbah virov časnika je ECB ugotovila, da predlog Evropske komisije ni v skladu z njenim mandatom, kar bo Bruslju še otežilo krajo sredstev iz premoženja Ruske centralne banke, deponiranih pri belgijskem depozitarju vrednostnih papirjev »Euroclear«.

Načrt EU predvideva uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za financiranje posojila Ukrajini, kar bi podprlo obnovo države in okrepilo njeno gospodarsko stabilnost.

»V odgovor na stališče ECB je Komisija začela razvijati alternativni predlog za zagotovitev začasne likvidnosti za zavarovanje posojil v višini 140 milijard evrov,« piše v članku britanskega časopisa.

Odločitev ECB pomeni, da mora Komisija zdaj razmisliti o alternativnih mehanizmih financiranja ali se nadalje pogajati z institucijami 27-članic EU.

Poleg tega je tu še problem Belgije, gostiteljice »Eurocleara«, ki od EU zahteva »blanko« zaščito v primeru, da jo Kremelj toži zaradi kraje ruskih sredstev.

Belgijski premier Bart De Wever vztraja, da vlade EU Belgiji dajo finančna jamstva v višini več kot 140 milijard evrov, ki jih je mogoče izplačati v nekaj dneh. Prav tako želi, da bi ta jamstva trajala dlje kot sankcije EU proti Rusiji.

Čeprav so evropske vlade (menda tudi slovenska pod taktirko Roberta Goloba) odprte za zagotavljanje vnaprej dogovorjene številke, večina ni pripravljena podpisati tisto, kar opisujejo kot »bianco (prazen) ček«.

Štirje neimenovani diplomati EU so za Politico povedali, da ne morejo sprejeti De Weverjeve zahteve, ker bi s tem finančno sposobnost lastne države postavili na milost in nemilost sodne odločbe.

In to bi jih potencialno izpostavilo milijardam evrov odplačil dolga leta po koncu vojne v Ukrajini.

Ameriška administracija se po drugi strani zavzema za vrnitev zamrznjenih sredstev Rusiji, ko bo dosežen dogovor o končanju konflikta v Ukrajini, piše »Politico«, ki se sklicuje na dva evropska diplomata.

Po njihovih besedah ​​so predstavniki ameriške administracije med obiskom posebnega odposlanca EU za sankcije Davida O'Sullivana v Washingtonu poleti nedvoumno dejali, da bodo podprli vrnitev sredstev Rusiji po dosegu dogovora.

Kot je navedeno, ameriški načrt za rešitev ukrajinskega konflikta predvideva, da bo 100 milijard zamrznjenih sredstev namenjenih obnovi Ukrajine pod vodstvom Washingtona, preostanek sredstev pa izvajanju dvostranskega mehanizma Rusija-ZDA.

Evropska komisija si prizadeva za soglasje držav članic EU za uporabo ruskega suverenega premoženja za Kijev.

Trenutno se sporazum nanaša na vsoto približno 140 milijard evrov v obliki tako imenovanega posebnega posojila za odškodnine, ki bi ga Ukrajina pogojno morala vrniti po koncu vojne in v primeru, da »Moskva plača odškodnino za materialno škodo«. Belgija se s to uporabo ruskih suverenih sredstev (zaenkrat) ni strinjala.

Moskva je zamrznitev premoženja večkrat označila za krajo, medtem ko je Marija Zaharova, tiskovna predstavnica ministrstva za zunanje zadeve, ideje o plačilu odškodnin označila za nerealne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek